Evo spet mene… Spet se malo oglašam. Letošnji januar je kar zanimiv kar se tiče hribov in teka. Nadaljuje se tempo iz lanskega decembra, ki je bil brutalen – sploh konec meseca. Spet blizu 13 000m vzpona tale mesec. Je pa ena novost, ne objavljam na družbenih omrežjih  (razen tale članek). Namreč nekako sem prišel do zaključka, da je vse skupaj postalo neko tekmovanje všečkov, ku**enja kje je kdo bil in pa tekmovanja kdo objavi več fotk iz ene in iste ture v razmaku kar celega meseca… Skratka svet se je spremenil… Ampak pustimo to… Plan je bil najprej samo januar brez teh omrežjih… Sedaj pa vedno bolj razmišljam, da bi izklopil fb, instagram in ostal samo na www.freak.si. Bomo videli, kaj bo prihodnost prinesla! Je pa filing odličen! Noro! Bi marsikdo kdo rabil to probati – če si seveda upa (odgovor pa že vem 😊)! Si pa tale tura zasluži eno objavo, zato sem jo pa tudi spisal.

 

Najprej je bil plan Jalovec. Ob dveh zjutraj se slišiva s Francijem. Vzhod je bil čisto zabit, zahod pa tako tako… Nekako se odločiva, da Jalovec prestaviva na drugič. Imel sem že plan B narejen včeraj, da v primeru, da Jalovec pade v vodo, zavijem proti Triglavu. Boljše megla na Triglavu, kakor na Jalovcu! Vedel sem, da bo Miloš in kompanija napadala sončni vzhod na Kredarici, zato sem se odločil, da jih malo presenetim. Štartam ob treh, Miloš in ekipa že ob 0230. Parkiram pri koritu in od tam kar peš. Za ogrevanje začnem po cesti še z zmernim tempom, potem pa v klanec prbijem pulz v višave. Rabim to! Pumpa dela… Metri se hitro seštevajo… Glasba v slušalkah mi pa tudi nabija vse možne »hard« ritme. Pot v spodnjem delu malo snega, malo ledena… Koordinacija palic in korakov mi hitrost kar lepo teče. Kar kmalu ujamem Miloša, Tanjo, Tino, Petra, Gorazda, Mojco,… Kratek stisk/objem, par besed in gasa naprej! Ni počitka! Telefon ven, na vrsti je malo metal glasbe… Nisem ravno metal fan, ampak za motivacijo dvignit je pa super! Komad: Metallica: Harvester of Sorrow. Pulz se v intru malo umiri… Potem pa začne žgat na polno! 😍Oprijem Alpina gojzarjev je fenomenalen, tako da tempo se stopnjuje… Srce nabija… Noge pečejo! Telefon pa igra nežne bite metala – lajf je supr! Do Prižnice mi vzame kakšno minuto več kot eno uro. Lep tempo! Eno hitro pavzo, saj mi teče iz vsepovsod… Potem pa gasa proti Kalvariji. Kalvarija je bila malo ledena, gazi ni bilo (kot kaže je včeraj sneg padal) dobro vidne. Nisem vedel kaj je spodaj, zato dereze lepo gor… Ziher je zihr! Pa itak so Gorski svedri speglal pot v petek. Bo pa toliko boljše za spust, ko se bo sneg odjužil! Pridem do vrha Snežne konte – še vedno jasno, ampak od nekje pada sneg? Hmmm?! Bolj kot gledam gor, manj mi je jasno… Vetra pa ni bilo. No glavno, da je jasno! Sledi še tista zadnja strmina in zagledam kočo. Ura šele 0524. Hmmm… Dve uri pa 24 min… Ajd… Ni slabo =) Hitro v kočo na toplo! Neki na hitro pojem, en čaj. Marko mi napiše, da v Medvodah pada dež… Hmm… Okrog 0615 počasi prihajajo še ostali, prvi Gorazd, takoj za njim pa Miloš. Zvedel sem, da sta Tina in Peter obrnila, zato sva se z Milošem zmenila, da ga počakam in skupaj štartava. Ostali počakajo na Kredarici.

Okrog 0630 dereze na noge, cepin v roke in ven iz koče. Oblaaaaačno! Fak! Kje je tista jasnina?! Triglav je bil čisto zaprt. Ja nimava kej, treba je it gor. Snega je občutno manj kakor 2.1.2020, pa še bolj ledeno se mi zdi… Ampak mava midva to! Do prečke sva že kar fajn zadihana… Je*i ga, pulz je v rdečem… Hitro mimo prečke, ki je še vedno prečudovito sfrezana! Top! Potem pa gasa naprej gor proti Malem Triglavu. Snega je ponekod tako malo, da so zajle kar zunaj. No na Malem Triglavu še vedno v megli… Hmmm… Še vedno nekako upam, da se vsaj malo razjasni… Tudi tistemu gor se priporočim… Po grebenu je malo pihalo, a nobene panike… Vsaj vroče mi ni blo. Od grebena potem naprej pa gledam gor… Malo se mi zdi, da je višje jasno… Hmm… Sedaj, ali nama zmanjka 50 m pri stolpu za jasnino, ali pa bo »glih za glih«. Na 2815 m pa BAAAAAAM! Pogledam nazaj… BOLANOOO! Pa to je noro! Ali sanjam! Ko ena histerična baba se začnem dret… Miloš se obrne… Se dere še on… Hah! Še dobro, da nobenega drugega ni bilo naokrog. Dereva se, skačeva… Hujše ko…. Ok. Par fotk in gasa proti vrhu, saj ni daleč. No na vrhu naju počaka sonce… Pa se kmalu zapre, ampak čez pol minute odpre…. Pa spet zapre… Briga me… Za to se živi! Srce igra hitreje… Sploh se ne da opisati… Tega res nisem še doživel, pa imam na leto več kot 100 sončnih vzhodov. S Kredarice javijo, da pada sneg… Ho ho ho! Se pravi pod 2800 metri pada sneg/dež. Hudo! Ura pokaže -4°C. Sploh ni tako hudo! Nekaj časa še uživava v plesu megle in sonce, potem je pa čas za spust.

Slika 1: Pocufala sceno!

Vse se lepo odpira med potjo navzdol. Hoja po grebenu je bila res nekaj najlepšega! Sneg je zdržal! Miloš gre naprej, jaz za njim. Vmes srečava kar nekaj ljudi, ki se vzpenjajo… Ampak takih pogojev k midva ne bodo imeli… Ni šans! Prečka brez problema mimo in kar hitro sva na Kredarici. Tam naju čaka ostala banda. Lepo vas je bilo videt za malo daljši čas, ne samo na hitro med potjo! Malo pokremljamo in potem je čas za odhod dol. V tem času je tudi zapadlo kar nekaj snega, tako da sledi niso bile vidne. Sam dam čelado gor, cepin v roke… Pa po riti dol po Kalvariji. No ker nimam pretirano obložene riti s špehom, sem kar hitro zaključil s svojim smukom, saj so bili spodaj kar dobro ledeni kuclji. No pa nič… Grem pa peš! Tudi nekaj ljudi je še hodilo proti Kredarici. Pri Prgarci se ločimo. Malo se mi je mudilo, zato sem dol odtekel sam. Več ali manj drsanja in poza smuk. Novega snega je bilo nad 1300 m kar nekaj cm… Spodaj pa je kot kaže padal dež. Hitro prinorim do Lese, potem pa še tisti kilometer do avta. Cesta je bila še kar lepo zamrznjena. Od Kovinarske proti Radovni pa se je že videla odjuga. Pa je bil moj 38 Triglav zaključen.

Slika 2: Mojca, Dušan, Irena, Gorazd, Tanja, jaz in pa Miloš.

Hvala vsem za odlično družbo, tebi Miloš pa sploh bravo za osvojeni Triglav. Sigurno ni zadnji! 😉

Video:

 

Galerija:

Pot:

 

 

Silvester se je približeval, zato je bilo treba splanirati lokacijo, kje ga bom preživel. Že lani sva bila z Aljažem na Kredarici in potem skok na Triglav. Letos je kar nekaj ljudi govorilo, da gre gor… Neka pretirana gneča mi ne paše… Zato sem se odpovedal Kredarici… Kam pa sedaj? Ma v en bivak bi bili super. Prvotni plan je bil bivak 2 na Jezerih, ampak sva bila prepričana z Aljažem, da bo tam folk… Kaj pa Prehodavci? Tura je kar dolga… Nihče ni še pisal, da je bil tam… Super izbira! Aljaž je vzel še svojo drago, Asjo. Urh pa je zadnji dan odpovedal.. Jooj! Spet bom »lučko« držal…

 

Skratka, torek ob enajstih zjutraj me prideta iskat in se skupaj odpravimo proti koči pri Savici. Vmes se na hitro ustavimo še v Bistrici v trgovini. No okrog dvanajstih parkiramo na parkirišču… Kakšna gneča! Kam gredo vsi? Vidimo kar nekaj ljudi z velikimi nahrbtniki… Ufff! Pa da ne grejo proti Prehodavcem! Počakava z Asjo, da se Aljaž spakira in štartamo. Gremo čez Komarčo gor… Spet ta breg! No Komarča je kar kopna! Lepo počasi napredujemo, vmes prehitimo kakšne pohodnike, ki imajo cilj Črno jezero. Bilo je kar vroče! Mogel sem biti v kratkih rokavih, pa še vedno mi je teklo s čela! Po eni uri pa deset minut pridemo do Črnega jezera. Tukaj se začne sneg, ampak je lep gaz. No pa takoj zahladi! Nadaljujemo po gazi proti Dvojnemu jezeru. Kakšno uro pa pol hodimo po gazi, nakar pridemo do Dvojnega jezera! Lepo nas sonček greje, zato se na hitro ustavimo in nekaj pojemo. Pohodnikov nismo srečali, gaz je pa bila. Po kratki pavzi pa proti jezeru Ledvička. Kar hitro se gaz spremeni v ene stopinje, ki se čez nekaj metrov pa v stopinje krpljev. Kot kaže je mudel prtegnil s krplji gor. Le zakaj? No hitro smo dobili odgovor… Kar hitro se začne udirati, vmes pa čisti led… Nekako se mučimo do Ledvičk, vmes srečamo enega tipa, ki pove, da je pri bivaku samo en pohodnik – super! Ne bo gneče! Pri Ledvički počakamo sončni zahod. Kakšne barve! Noro! Zadnji v 2019!

Foto 1: Zadnji sončni zahod 2019

Potem pa hitro dereze gor, saj je bilo od tukaj naprej čist ledeno. Prečimo proti Zelenim jezerom. Vmes gremo čez kakšno plazovino, a ni panike. Pred Zelenim jezerom so stopinje speljane v levo – poleti greš po desni. Smo zaupali gazi, tako da smo zavili levo in hodili malo gor, malo dol. Če po pravici povem, ne vem kje smo hodili, saj je bila tema… Poznam tisto desno pot, ampak sem na vsake toliko časa preveril na svojem zemljevidu kako kaže. No končno zagledamo pred sabo bivak! Noro! Skoraj 5 ur nam je vzelo! V bivaku je bila že lučka – bil je model iz Trsta, ki je malo govoril slovensko. Malo pokramljamo in si hitro začnemo pripravljati za jest, saj smo bili sestradani! V bivaku je bilo prijetnih 10°C, dek je bilo ogromno, tako da zeblo nas ne bo… Danes so za silvestrsko večerjo špageti z gobami z vrečke! Ma, glavno da je topla hrana! Aljaž poje tisti naš SDO (suhi dnevni obrok). Ko se najemo, je ura šele 20h! Jooj! Še štiri ure do polnoči! Malo še pademo v debato, malo nočnih fotk nato pa malo počijemo. Okrog 23h vstanem, si naredim še ene makarone, saj sem bil sestradan – še zadnja večerja v 2019. Potem pa je počasi že čas za odštevanje do polnoči. Tudi Aljaž in Asja se zbudita. S sabo sem prinesel šampanjec, zato ob polnoči nazdravimo! Srečno in zdravo novo leto! Wooop! Prijazni gospod iz Trsta se nam pridruži pri nazdravljanju, a se kar hitro potuhne v bivak. Zunaj ni bilo mrzlo – 1°C, samo malo je veter nagajal. Potem pa počasi kar spat, saj smo čez par ur že mogli vstat in se odpraviti proti Kanjavcu – čaka nas sončni vzhod. Asja se je pred spanjem odločila, da ne bo šla z nama na vzhod, ampak naju počaka pri bivaku. Škoda!

 

No 1.1.2020 ob 0440 zazvoni budilka. Super kratka noč! Že pred spanjem sem dal grelce na hrbet in noge, zato sem se zbudil skoraj prešvican! Notri pa prijetnih 7°C, pod deko pa 20+. Na hitrco en čaj skuham in ob 0530 je čas, da se odpraviva proti Kanjavcu. Vedela sva, da je gaz narejena, saj so bili včeraj eni tuji pohodniki gor… Se nama vsaj ne bo treba matrati! Od bivaka se spustiva proti Zelenemu jezeru in zagrizeva v klanec. Kakšen klanec! Na srečo je bila tema, zato se ni videlo koliko imava še za prehodit. Sneg je bil mešanica trdega in napihanega… Ampak se je lepo dalo! Prideva kar hitro pod pobočja Hribarc, potem je pa gaz narejena proti sedlu, ki se spušča potem proti Doliču. Malo pred sedlom zavijeva levo in proti grebenu, malo pred vrhom Kanjavca. Po grebenu še par korakov v levo in že sva na vrhu! Kanjavec- 2569 metrov. In to prva! Nikjer nobenega… Spet sva izbrala odlično lokacijo! Vidiva pa kar nekaj ljudi na vrhu Triglava, naj se gužvajo! 😉 Počakava sončni vzhod, par fotk in počasi proti Prehodavcem.

Foto 2: Aljaž proti vrhu

Za spust sva ucvrla pot na sedlo mimo zahodnega vrha Kanjavca dol v grapico (kjer je tudi letna pot). Potem sva malo improvizirala, da se nisva pretirano spuščala in dvigala v kotanjo, zato je bilo dosti prečenja. Tudi spust do Zelenega jezera je potekal malo drugače, tako da sva nekako ohranjala čim višjo višino in se nama ni bilo potrebno pretirano potem dvigati do bivaka. Pri bivaku naju je že čakala Asja, pripravljena na odhod proti dolini. Kratka pavza in štart na dolgo pot do Savice. Del poti do Ledvičke smo opravili v senci, drug del pa v soncu… Kako je toplo! Pretoplo! Potrebno se je bilo sleči. Sneg se je medtem tudi že malo odjužil, zato smo malo bolj trpeli kot včeraj. Dokaj hitro pridemo do koče pri Triglavskih jezerih. Dereze dol, kratka pavza spet. Malo pokramljamo z gospodom, ki je prišel od Bogatina. Potem pa hitro dol, saj je sonce že lepo pripekalo! Tempo navzdol malo pospešim, saj sem imel že lužo v čevljih, zato mi je bilo slabše, ko sem bil pri miru. Vmes v senci je kakšen ledeni del, priporočam vsaj derezice. Pri Črnem jezeru ju počakam in skupaj zagrizemo v tisti naporni spust do parkirišča. Pretirane gneče tudi danes ni bilo, zato je bil spust prijeten.

Na koncu pa je sledil najlepši del dneva – sezuvanje gojzarjev. Kako paše!

 

Tako se je končala super dvodnevna tura: Savica (čez Komarčo) – Triglavska jezera – Prehodavci in drugi dan Prehodavci – Kanjavec – Savica. Odlična družba, odlične razmere! Drugo leto pa… Ne povem… 😉 Z Aljažem sva že pobrala stave, kdo bo za drugo leto želel ponoviti najino letošnjo idejo 😉😂

Galerija:

Poti: