Nazca – dom svetovno znanih poslikav – 17.4.2019

 

Zbudil sem se že ob petih, nekako 5 ur na dan imam trenutno dosti spanja. Danes zajtrka ni bilo, saj je bil že ob 6:45 zbor za polet z letalom, ogled svetovno znanih poslikav – Nazca črte.


“Nazca črte” so serija geometrijskih oblik, kilometri črt in velikih risb živalskih figur (nekatere so velike kot nogometno igrišče), zgrajenih na puščavskih tleh. Razberemo jih lahko le iz večje višine. O tem kako so nastale je več teorij. Razni raziskovalci poskušajo razložiti tehniko, kako so te črte nastale. Da so se ohranile je pripisati suhemu podnebju in temu, da so zgrajene iz rdečega puščavskega kamenja in svetlejše zemlje, kar se opazi iz višine. Risbe se raztezajo na površini približno 500 km², največje imajo premer tudi do 200 metrov. 
Čemu so risbe služile je prav tako predmet razprav. Nekateri raziskovalci pravijo, da so bile ustvarjene za bogove, drugi menijo, da je bil neke vrste astronomski koledar oziroma pripomoček za sajenje in žetev pridelkov. Črte so proučevali strokovnjaki različnih disciplin. Antropologi, arheologi in astronomi, ki pa do danes niso našli trdnih dokazov za nobeno od teorij. (vir: wikipedia)

Kombi je itak zamujal, prišli na letališče – 80$ za let in 30 solov takse. Na letalu nas je bilo 12. Polet je trajal 30 min, vmes smo videli v pesku ogromne poslikave – od opice, kolibra, astronavtov do črt in spiral. Po letenju hitro nazaj v hotel, kjer smo imeli zajtrk (klasika spet!), plus Darinko je iz Slovenije prinesel suho salamo… Mmm… Kako je sedla! Po zajtrku smo se Milan, jaz in Tomaž spravili na ogled Nasca. No to je uradna verzija… Neuradna pa… Uporabi domišljijo (vsebuje besedo rum)! Ob 11:45 je bil odhod na 12 ur dolgo vožnjo proti Arequipi, vmes smo se sicer ustavili še na  grobišču Pr’ Mumijah in pa delavnici keramičnih posod. Vožnja proti Arequipi je potekala po PanAmerikana, ki je kar zasedena z tovornjaki in je glavna pod iz ZDA do Argentine (30 000 km). Kakšno uro pred vzhodom smo se ustavili ob cesti, kjer smo namočili noge v mrzli Pacifik. Potem pa gasa naprej in na cilju smo bili malo pred 3h zjutraj.

 

Arequipa – 18.4.2019

Dobil sem sobo zase, saj je tako naneslo, da je sob za 3 zmanjkalo. Toliko placa kot ga imam danes, ga verjetno ne bom več imel na potovanju. Hitro se razpakiram in hitro spat, saj je zajtrk ob 10h že. Spanje je bilo super, tako da sem se zbudil kar svež. Danes nas čaka ogled mesta Arequipa, samostana Santa Catalina in pa mumije Juanite (fotografiranje prepovedano). No zjutraj sem bil že ob 6h pokonci, ker imam sobo zraven recepcije in itak novi gosti skos hodijo. Ob vstopu v hostel je potrebno pozvoniti, da ti vratar odpre vrata. Ker vratarja ni bilo, je gospodična zvonila vsaj 10 minut na vsako sekundo. Bili so kratki in dolgi intervali. Nervoza je naraščala in končno vstanem, odprem vrata in vidim vratarja kako odpira vhodna vrata. Bravo majstr! Še malo poležim, se zrihtam in okrog 8h pičim na teraso, kjer natakar že nosi zajtrk. Pol kosa sira, en mali košček avokada, eno jajce… To ti je zajtrk? Na srečo Darinko potegne še eno salamo ven in hitro popikamo. Po zajtrku hitro operem par svojih cunj in jih dam sušit na teraso, saj se danes vrnemo nazaj v hotel. Okrog 11h smo štartali ogled drugega največjega mesta. Šli smo mimo nekaj cerkva (se ne spomnim imen, ker jih je bilo res veliko). No končno pridemo do muzeja posvečenega Inkom. Tam »prebivata« tudi dve zamrznjeni deklici Juanita in Sarita. Juanita je bila na žalost na servisu, tako da smo videli samo Sarito. Kako dobro ohranjena, ampak po drugi strani pa žalostno kako so ju žrtvovali. Po ogledu muzeja (20 sol) je sledil ogled samostana Santa Catalina (40 sol), ki pa je velik 20 000 m2 – mesto v malem! Po ogledu vseh prostorov, ki so jih imele nune smo se razšli in se odpravili na kosilo. Našli smo eno lepo restavracijo z teraso. Jedel sem kar piščanca, saj mi je zelo sedel. Po kosilu pa v trgovino po zalogo za treking. No malo smo zalutali na poti proti hotelu, a konec je bil srečen! Smo preživeli! Po prihodu nazaj me je tud čakalo presenečenje. Namreč iz svoje sobe sem se mogel izseliti in sem se »uštulil« k Ani, Alji in Klari. Joj blažen med ženami! Po večerji na pijačo in potem v sobo. Verjetno te zanima kakšna je bila noč? Bila je… 😛

…Ne povem!

Galerija: