Že nekaj časa nazaj sem kupil dnevnik Slovenske planinske poti, čeprav sem obiskal že 80% vseh vrhov, ki so v knjižici. A sedaj imam dober izgovor, da jih ponovim. Zadnje dve leti vsaj dvakrat letno zaidem do bivaka pod Skuto, enkrat pozimi in enkrat poleti. No pozimi (v zimskih razmerah) mi ga je uspelo obiskati (30.3.2019), v letnem času pa letos še nisem bil gor. No kar nekaj časa sem planiral, da bi izvedel standardno ruto: Izhodišče – bivak pod Skuto – Rinke – Skuta – bivak pod Grintovcem – Kokrsko sedlo in izhodišče (mogoče še Grintovec tudi), ampak nekako si nisem vzel dva dni časa za to prelepo pot. No kmalu sem dobil razlog, namreč Tamara mi je napisala, da bi s kolegico zelo radi šli pogledat bivak. Sicer poti ne poznata, ampak bi že nekako našli… No nekako mi je prišlo na misel, kaj pa če jih vzamem s sabo. Lepo se že dogovorimo vse, nakar kolegica od Tamare odpove vzpon. No tako sva ostala sama s Tamaro. Plan se je kar naenkrat malo spremenil, saj je sedaj poleg bivaka v igri tudi Skuta, ker imam samo en varovalni komplet. Jaz ga itak ne uporabljam, Tamari bo pa prišel prav… Takoj se je prikradel ideja o vzhodu, saj je na Skuti res eden lepših.

 

No v petek (25.10.2019) ob 11h zgasnem s šihta, se dobiva v Kamniku in se skupaj odpeljeva do izhodišča – V Koncu. Cesta je uradno sicer zaprta že nekaj let, a peljeva naprej. Avto parkiram ene 500 m nižje pod parkiriščem pri tovorni, saj so bile table za prepoved vožnje, zaradi del na cesti. Tako, da je bilo tam parkiranih 9 avtomobilov (ob 14h). Čaka naju 3 ure neoznačene poti. Pot že na pamet poznam, zato nama orientacija ne predstavlja pretiranih težav. Lepo zavijeva pri tisti ogromni skali desno, nakar se začneva vzpenjati. Strmina ne popusti do bivaka pod Skuto. Tamaro spustim naprej, da diktira tempo, jaz pa ji pomagam z napotki kje morava iti. Kar lep tempo sva imela, pavz ni bilo veliko. Srečala sva kar nekaj ljudi, ki so se že vračali… No pa dva sta naju prehitela za gor (sta šla potem na zahod na Malo Rinko). Midva sva lepo nadaljevala v svojem ritmu. Po točno (!) treh urah si dava petko, saj sva pri bivaku (2045 m). Notri ni bilo nikogar, zato hitro vržem spalko na zgornji pograd (najlepši razgled ponoči). Narediva si za jest, sonce nama še sveti nekaj časa in počasi začnejo gor hodit še drugi. Kar naenkrat nas je bilo že deset notri! Pa ura sploh še ni bila 20h! Zato smo se morali dati po štirje na pograd. Moram se pohvalit, da sem spal s tremi puncami! Vaau! Fantazija vsakega moškega! 😜 Pa še v sredini! 🙈 Edina škoda je, da nimam nobene fotke, a spomin ostaja.😉No okrog 21h pridejo še štirje (!). Ufff! Tole pa bo gneča! Bodo morali spati na tleh, ni druge. Malo smo se vsi skupaj zunaj družili (9°C), nato pa je bil čas za spanec. Moram rečt, da tako vroče mi še ni bilo! Dobro, pustimo na strani, da so bile ob meni tri punce… Ampak… Res je bilo vroče in slab zrak! Vsakih 10 min sem mogel kakšen del oblek odstranit… Zaradi vročine seveda! Potem je bil problem WC. Kako sedaj mimo vseh teh ljudi… No sredi noči ni šlo več in sem mogel iti.. Jooj! 5 minut porabil, da prišel ven… No bila pa je super noč… Veliko zvezdic. 😋

Slika 1: Bivak pod Skuto (2045 m) v večernih urah.

 

Ob 0400 mi zvoni budilka… Oh! Treba bo vstat! No že včeraj smo se zmenili, da nas gre šest na vzhod, edini jaz sem poznal pot (baje). No hitro se vržemo ven, skuham nama čaj, počasi spakiramo in gremo. Prvi del je itak označen samo z možici, malo prehitro zavijem levo… Ne vem kaj mi je bilo… No potem sva lovila pot, ki je vrisana v moji uri… Ostali pa so nadaljevali naprej ob možicih… Po kakšnih 15ih minutah stopiva na pot, saj vidiva prvo markacijo. Suuuper! Hitro po melišču prečiva, sva že v začetku stene, ko zagledava ostale, ki so šele pri zgornjem razcepu… Dobra sva jih prehitela… No nadaljujeva naprej. Lepo počasi… Najprej čelado gor… Potem pa prižgem še eno lučko, da bo osvetlitev boljša. Nadaljujeva po markacijah, Tamara se drži super! Včasih se malo zamislim, pobegnem naprej, a jo počakam… Treba poskrbeti za gostjo.😉 Prideva do grebena, lepo napeljana zajla… Nadaljujeva naprej in naju kmalu pričaka še en kratek grebenček, ki ni zavarovan… No par korakov in oba sva čez, lepo nadaljujeva… Kmalu nas ostali ujamejo, saj sva imela lepo umirjen, a siguren tempo. Pride na vrsto tisti del, ki je bil poškodovan… No lepo so ga zrihtal in pot je super opremljena! Ob 0700 stopiva na vrh Skute (2535 m)! Bravo obema! Iskren objem in počasi se je treba oblečit. Zanimiv občutek je spet stati na vrhu (nazadnje v zimskih razmerah, 30.3.2019). Vsi smo varno prišli gor in skupaj pričakali vzhod… Barve so bile fenomenalne! Tukaj je vedno lep vzhod! No kmalu se razkropimo… Dva se vrneta po isti poti dol… Dve punci pa proti bivaku pod Grintovcem. Midva pa ostaneva še malo na vrhu, narediva en pozdravček soncu in počasi dol (ja imel sem individualne inštrukcije joge😋). Tamari se je zdelo malo prestrmo po isti poti dol, zato nadaljujeva za puncama. Na drugo stran je lepo markirana pot in tako se lepo spustiva.

Slika 2: Vzhod na Skuti (2532 m)

 

Vmes je en del malo zoprn, saj je melišče… Pa tudi kakšen klin se najde… Ampak mava to! Premagava še tisto, prečiva še eno melišče in spust do bivaka pod Grintovcem (2104 m). Tam narediva dolgo pavzo, saj sva bila oba lačna in vzamem ven gorilnik. Hitro zagrejem makarone, Tamara je pa imela svojo specialiteto. Od bivaka sledi še eno uro hoje proti Kokrskem sedlu (1793 m), vmes še tisti »zoprn« vzpon, ki mi je bil čisto odveč, a druge boljše opcije ni bilo. Pri sedlu se nisva pretirano ustavljala, ampak hitro nadaljevala proti avtu. Sledilo je 90 min mučenja po bregu navzdol do avta… Res se vleče ta pot… Proti koncu poti, me je presenetila posekava dreves, saj je bila okolica neprepoznavna (od mojega zadnjega obiska)! Škoda… Tudi makadamska cesta je bila naknadno narejena za odvoz lesa… Malo sva se tam sicer lovila, a nama je hitro uspelo zadeti še zadnji del poti in tako priti do avta. Dvodnevno rajanje po Kamniško- Savinjskih Alpah je bilo zaključeno! Hitro se razpakirava in se odpeljeva proti Kamniku, nakar Tamara ugotovi, da nima očal… Se zapeljeva nazaj na izhodišče, a brez sreče… Če najdeš kakšne roza očala, mi le napiši 😉

 

Galerija:

  • Proti bivaku
  • Nadaljevanje po melišču
  • Pogled nazaj
  • Vesela Tamara, ker sva z vsakim korakom bližje bivaku
  • Razgled pa je!
  • Zen!
  • Sonce zahaja!
  • Bivak pod Skuto (2045 m)
  • Po teli poti sva šla gor
  • Bivak pod Skuto (2045 m)
  • Še s tega konca
  • Malo pred vzhodom!
  • Gneča na vrhu
  • Sooonce!
  • Ob vzhodu!
  • Lačni kavki
  • Previdno dol!
  • Najbolj zoprn del za spust
  • Pa potem še prečenje melišča
  • Oziranje proti dolini
  • Opaziš srčka?
  • Malo pred bivakom
  • Bivak pod Grintovcem
  • Še s tega kota
  • Tam gor sva bila - Skuta!
  • Rdeča kapica :P
  • Proti Kokrskim sedlom
  • Zadnji vzpon
  • Uff kje je avto...
  • Kokrsko sedlo in Cojzova koča (1793 m)
  • Cojzova koča
  • Zelo kratek postanek
  • Dolgo pot sva prehodila...
  • Gneča...
  • Znak, a ga niso upoštevali

Pot:

Prvi dan: V Koncu – bivak pod Skuto

Relive ‘Afternoon Oct 25th’

Drugi dan: Bivak pod Skuto – Skuta – Kokrsko sedlo – V Koncu

Relive ‘Morning Oct 26th’