Petek, ura je devet zvečer… Jaz pa še vedno brez plana za soboto. V mislih sem imel Julijske Alpe… Potem so se pa plani obrnili. Z Lucijo se dogovoriva za bivak pod Skuto, pa mogoče Tursko goro. Superca! Malo bolj v izi plan, pa še ta’nove gojzarje moram sprobat! No pa tudi naučil sem se, da včasih bližnjica ni najboljša izbira! 😜

 

Ob 0400 parkirava V Koncu, cesta lepo prevozna, kopna. Na parkirišču samo en avto, super, ne bo gneče! Petnajst minut kasneje pa že start. Ko se odcepiva od ceste in se začneva vzpenjat po potki v gozdu navzgor, pa zagledava kar nekaj avtomobilov, ki se peljejo proti parkirišču. No midva hitro napredujeva, tukaj je pot kopna. Kar hitro ven iz gozda, tukaj se začne sneg, ampak minimum ga je! Hitro prideva do tiste »grapice« na 1400 m, kjer je levo malo snega, midva pa se povzpneva po desni (poti). Tukaj začne malo drseti, zato kar dereze gor. Nadaljujeva kar se da naravnost gor, saj je nekaj cm snega, parkrat sekava pot. Tista prava pravljica pa se začne v zadnji strmini. Tukaj je malo več snega, zato zagrizeva kar naravnost gor… Ful gas! Vedno bolj postaja toplo, luna pa se je že premaknila proti Grintovcu… Ampak začne se počasi daniti, spet te prečudovite barve! Malo me je »skrbelo« edino kakšni bodo tisti zadnji metri strmine (vedno sem imel tam napihan sneg!)… Vau! Lepo trd sneg! Seveda so bile stopinje lepo narejene, zato brez problemov! Ob 0640 sva pri bivaku pod Skuto (2070 m). Prazen! Zelo čudno! Hitro dereze dol, vstop v bivak se malo pogret. Ura mi je kazala -6°C. Skuta in Grintovec se začneta barvati okrog 0720… Soooonce! Bivak sonce obsije 20 min po sončnem vzhodu, Turska gora pa je bila še vedno v senci. Gledam Skuto… Ne vidim nobene gazi… Je spet čas za delanje gazi gor (kakor decembra)? Priznam… Me je mikala! No z Lucijo neki na hitro pojeva… Treba je narediti plan za naprej… Kaj pa sedaj? Predlagam, da greva proti Turski, potem pa vidiva… Turska ali Rinke.

Foto 1: Bivak pod Skuto (2070 m)

 

Hitro dereze spet gor in zagrizeva v breg. Stopinje so lepo vidne, prav tako možici. Vedno bolj se bližava Rinkam… Greva na Rinke? Lucija takoj za! Dobro… Najprej na Koroško (2433 m) za ogrevanje. Stopinje so vidne na Koroški in Kranjski. Kera je kera? Nikoli ne vem…  Sem mogel prav na net it pogledat, ups! 🙈 Cepin spet v roke. Sonce naju lepo obsveti. Postaja vedno bolj vroče… Že teče pod čelado… Pa še ORNK klanc je! Sneg je bil malo zmehčan, ampak superca! Še prej prtegneva na Malo Rinko (2289 m). Ura je devet in midva stopiva na Koroško Rinko (2433 m). Sva na Koroški Rinki? Hmm… Za zihrco še enkrat pogledam na internetu. Svaaa! Na vrhu brezvetrje! Čista uživancija! Pa nobene gneče! Dva vrhova kljukica. Greva še na Kranjsko Rinko? Gledam proti Kranjski Rinki… Vidijo se ene male stopinje malo nižje, direktno prečenje… Sicer se Rinka kar lepo sveti… Se pravi bo malo ledeno, ampak saj bo kmalu spustil… Ker sonce res nabija! Se spustiva iz Koroške Rinke za kakšnih 50 – 100 m in potem zavijeva v desno. Treba je prečit, saj se mi ni ljubilo spustit čisto dol do sedla in potem še enkrat za 200 m direktno na Kranjsko Rinko… Napaka… Ampak… Več o tem kasneje…

Zavijeva desno… Sneg je trd… Zabijam dereze v tisti sneg/led. Tiste stopinje, ki so bile narejene že prej, so bile res slabo vidne… Zato potegneva svojo špuro. Zabijam dereze notri, da bodo čim večje luknje… Sneg ne popusti… Sonce je že konkretno oprt notri… Ampak NE! Sneg se ne bo dal! Ker je bil tako trd sneg, napredujeva zelo počasi… Prsti na nogah me že malo bolijo od tega nabijanja… Noge začnejo pečt! Ampak sneg ne popusti… Nekje na polovici se ustavim. Noge trzajo ko hudič od tega zabijanja derez. Lucija mi hitro da en gel. Opaa! Prime! Prtegneva iz prve v drugo prestavo… Sneg je še vedno trd… Jaooo! Prideva končno do sedla. Lepo prečko sva naredila! Hitra pavza, ura je okrog desetih. Čaka naju še zadnja strmina do Kranjske Rinke (2453 m). Ammm?! Zakaj se men tole zdi čisto pomrznjeno? No imel sem prav… LEDENO! Imam dereze za v led… Ampak tole… Nič od nič! Zabijam notri dereze za večje stope, da mi bo Lucija čim lažje sledila. Sonce je bil že dve uri na polno oprt v strmino, ampak popustil sneg ni tudi za milimeter. Zanimivo! Z kar nekaj težav nama uspe priti na Kranjsko Rinko (2453 m), takih razmer še nisem imel… Malo počakava na vrhu, da bo mogoče led malo odstopil. Par fotk in počasi dol. Vzamem dva cepina, da bom probal še malo poglobit stope. Še vedno ledeno… Fak! Držim se kar malo pod grebenom, ker je bil tam še najbolj »mehak« sneg. Počasi napredujeva. Vmes srečava še enega gospoda, ki je prišel iz druge strani, skozi grapo… Pravi, da je kar južen sneg. Ja kako? Midva pa tukaj živo ledenico! Se odločiva, da ne bova šla po grapi, ampak po poti pristopa (letna pot). Prideva nazaj na sedlo. Tukaj pa čisto mehak sneg… Kakšna razlika! Da nisva prečila spet nazaj proti Koroški Rinki, ga ocvreva kar naravnost dol. Malo ritemsko, drugače pa gasa lepo po mehkem snegu. Kar hitro se spustiva, gledava kako se pohodniki vzpenjajo na Koroško in Kranjsko Rinko. Sedaj se vidi, da je sneg končno popustil! Ura pa okrog 11 h, zato je sedaj lažji vzpon. Tudi po najini prečki so hodili, tako da je sedaj lepo utrjena! No midva se obrneva proti bivaku. Dosti bo za danes. Malo pred bivakom (10 min) pa se gospodična spomni, če bi pa šla mogoče še Tursko goro pogledat, če sva že »glih kle«. Heh 😂… Lažje bi bilo, če bi se to prej spomnila… Ampak… Noge so zaenkrat še »sveže«, pečejo ne več. Pa sva obrnila… Spet v breg! 😛

Foto 2: Sedlo med Kranjsko in Koroško Rinko

 

Malo sem se zakalkuliral, zato sva šla previsoko in tako zgrešila tisti odcep. Ni panike, bova šla tukaj naravnost dol in prideva pri izstopu za Turski žleb. Sneg je bil čist mehak… Delale so se cokle… Nič kaj prijetno… Hitro se spuščava… Vroče je… Dam kratke rokave gor. Krema pa spet doma ostala… Kdaj se bom naučil? Verjetno nikoli. 🙈 No končno nama uspe priti do izstopa. Tam je bilo kar nekaj ljudi, kratek klepet… Treba je zagrist v tole zadnjo strmino… Na tabli piše 25 min do vrha. Opozorijo naju, da je prečka čisto ledena… Spet led? A ga ni bilo dosti danes. No začneva se dvigati. Kar nekaj ljudi pa se spušča. Špura je res lepo narejena. Prideva do tiste prečke. Ura je 12, ampak prečka je čisto ledena. Z nekaj previdnosti čez. Sledi še grebenčkanje po mehkem snegu do vrha. Tooop! Turska gora (2251 m). Pa je »padel« še četrti vrh danes. Bravo! Kratka pavza in počasi dol. No tista prečka je še kar ledena (kakšnih 10 m). Kljub previdnosti hitro prideva nazaj do sedla. Tam čelado pospraviva in zagrizeva v tisto strmino proti bivaku. Priznam, vlekla se je tista strmina! Vroče… Južen sneg… Zborbava in sledi še spust do bivaka pod Skuto. Gledam proti Skuti. Če sem prav videl, je nekdo prišel do polovice tistega zimskega žleba, potem pa obrnil. Hmm… Nekako mi ne da miru. Probam? Malo me je skrbel južen sneg na grebenu… Ah nič! Bo Skuta počakala na drugič. Decembra gor gaz delat je bilo kar zanimivo, ampak je bil boljši sneg kakor danes. Skratka, spust do bivaka pod Skuto. Samo en gospod je bil, ki se je ravno odpravljal dol. Je rekel, da je bilo čez dan kar nekaj ljudi… Ura je bila 15 h. Ko kaže ne bo nihče danes tukaj spal. No tudi midva se odločiva, da greva v dolino… Pa drugič!

Foto 3: Turska gora (2251 m)

Sonce še vedno lepo greje, a je čas za odhod. Od bivaka sledi spust po poti vzpona – Žmavcarji. Kar hitro v prvi strmini vidiva koliko ljudi je šlo gor. Cela avtocesta narejena! Sneg je bil super! Ker je bila senca, je bil ravno prav trd. Kar hitro se spustiva. Prideva na sončno stran, kjer se takoj vidi razlika. Gaz je bila speljana bolj v levo kot sva šla midva zjutraj. Ker nisem bil prepričan, kam vodi… Midva prečiva v desno in prideva na letno pot. Od tam pa kar se da naravnost dol po snegu. Pri tisti »grapci« greva kar notri. Vmes malo zmanjka snega, zato je treba iti po zemlji, skalah… Po grapci dereze dol in sledi še zadnjih 400 višinskih metrov spusta po kopnem. Pohodnikov pa nisva srečala, tako da je verjetno bivak tudi včeraj sameval… Res čudno!

Super tura, super prazničen dan! Bravo Luciji! Zborbala super tele Kamniško Savinjske Alpe! Kranjska Rinka čisto ledena, odjuga okrog 11h – 12h. Ostali vrhovi pa odjuga že okrog 9h. Skuta bo pa tudi še počakala.

Kar se pa tiče gojzarjev – Alpina Eiger… Lahko samo rečem NORO! Topli, trdi in udobni! Zelo zadovoljen.

Galerija:

Pot: