Sobota kaže lepo vreme… Le kam? Stenar sem mislil že prejšnji vikend, pa sva potem rajši šla z Lucijo pogledat Rinke, bivak in Tursko goro. No tale vikend je prišel na vrsto. Turo sem mislil izpeljat sam, potem se slučajno pogovarjava z Mitjem in reče, da ima isto namen gor skočit. Super! Potem greva skupaj! Kasneje me še kliče Franci, če bi šel na Grintovec. Mu povem za Stenar, zato se z Gorazdom zmenita, da gresta še onadva proti Stenarju. Superca, to bo lep tempo! 😍

Sobota, 0200, zbor v Lescah. Se napokamo v en avto in gasa proti dolini Vrat. Cesta v Vrata je kopna, vmes je kakšen leden odsek (se sploh ne opazi)… Samo ni panike! Malo pred tretjo uro štartamo proti Škrlatici in bivaku IV, saj gremo čez »VRATCA«. Jaz sem šel prvič na Stenar po tej poti, zato sem imel s seboj zemljevid z vso opremo in pa na uri vrisano ruto – izgubili se ne bomo! Tudi Mitja je bil že poleti gor, tako da sploh ni panike. Začetni del bolj malo oz. nič snega, zato kar hitro napredujemo. Hitro pa pridemo na kar lepo pomrznjen del, a ni neke panike – ne bomo še dali derez gor (mogoče male derezice pridejo prav za sestop). Višje kot smo šli, več snega je bilo tudi več ledu. No lepo nadaljujemo proti bivaku IV, nakar se odcepimo od markirane poti in gasa proti Stenarskimi vratci… No tukaj se začne zanimivo… Klanec kar konkreten in lepo zalit. Nekaj časa še brez derez, nakar na 1400 m damo dereze gor, saj smo naleteli na pomrznjeno podlago. Za vsak slučaj še cepin v roke, da ne bo kakšne panike višje. Tema sploh ni bila tako huda, saj nas je lepo luna obsijala, tako da sem vsaj pol poti lahko hodil brez lučke (#gorenc). No kmalu zapustimo letno pot in zavijemo levo. Ampak vidimo malo višje v desno gaz, levo pa eno grapico. Franci se odloči, da gre samo malo pogledat… No rezultat je jasen… Po grapici smo šli! 😂 Naklonina kar lepa! Še gondole ne bi tukaj vozile. Lepo zagrizemo v breg in kar hitro pridemo na eno sedlo. Zagledamo lučko višje, malo pod vratci. No… Tukaj smo ga ucvrli naravnost gor! Mitja, Franci in Gorazd zategnejo po en gel… Mladinc ga pa ne »rab«! Hjaaa… Matr sem švical gor! Ampak trma je trma… Klanec proti vratcem se sploh ni končal… Gaz pred nami je delal cikcak… No nam cikcak ni zanimiv… Zato smo »prtegnli« kar naravnost! Sneg je bil v tem delu super! Ravno prav sprijet, udiranja minimum… Do sem smo bili zelo hitri, saj nam je vzelo okrog ene ure in pol… Ura je bila komaj 0430… Treba je bilo “vršt” sidro! Vsi štirje smo jo vrgli čez krov… Če ne, bomo ob takem tempu dve uri čakali na vzhod. Malo je postalo hladno, saj je začelo pihati. Tempo je bil res upočasnjen. Sledila je še zadnja strmina pred vratci. Uff… Res je strma! Prtegnemo v prvo, da slučajno ne zakoplje… Sneg je bil tukaj mehkejši, s posameznimi poledenelimi deli. Bam! Smo pri Stenarskih vratcih! Dve uri dvajset. Kaj naj rečem… Hmm… Geli primejo! 😂 Še dobro, da smo upočasnili, če ne bi bili že na vrhu v tem času… Danes je res letelo! 🙈 Tukaj naredimo kratko pavzo. Treba se je oblečt, ker je bilo kar hladno. Sledilo je še prečenje v levo… Le kakšen sneg bo? Gaz je bila narejena samo od tistega pohodnika pred nami… Od prejšnjih dni pa od gazi ne duha in ne sluha.

Foto 1: Proti grapici (Foto by Franci)

Cepina v roke in zagrizemo v prečko. Pozna se, da je včeraj ponoči padal sneg, saj je malo napihanega. Lepo se nam udira, zato ni bilo panike prečit. Vmes smo imeli 2 dela malo ledena, ampak dereze itak primejo! Prečimo… Prečimo… Prečimo… In kar ne zmanjka! Prečka je konkretno dolga! Končno nam le uspe! Tako, da pridemo na »pot iz Sovatne«. Ker se tukaj teren čisto malo položi, naredimo pavzo. Sledi fotošuting! Barve so res fenomenalne! Ura je malo po šesti in počasi se začne daniti. Samo gledaš in občuduješ! Pohodnik, ki je bil pred nami, se nam približuje že navzdol – je rekel, da gre pogledat na Škrlatico (srečno!). Mi pa lepo v zadnjo strmino pod vrhom gasa gor! Ta zadnja strmina je bila lepo trda. Noge pečejo, a se mi ne ljubi cikcak – trma spet! Naj pečejo meča. Vsaj vem, da jih imam! No lepo počasi se premaknemo proti vrhu, ki ga dosežemo ob 0630. STENAR – 2501 meter! Bravooo! Neto hoje 3 ure 15 min, bruto pa 3 ure pa 30 min! Lep tempo, kljub temu da smo tempo lepo upočasnili. Gor brezvetrje! Čista pravljica! Stojimo na vrhu ene 20 min, pa Gorazd reče, da bi bilo dobro, če bi se za kakšen meter premaknili nižje… Saj stojimo na opasti! Jaooo!🤦‍♂️ Na vrhu je lepa opast, zato previdno kje stojiš! Počakamo na sončni vzhod. Gledamo, kako se pohodniki vzpenjajo na Triglav. No malo čez sedmo uro pa udari sonce ven – levo od Rjavine. Kar naenkrat postane toplejše (prej je bila temperatura -8°C). Samo gledamo lahko… Vau! Res zelo lep vzhod. Malo še počakamo, da nas pogreje. Ob 0800 pa štart v dolino, saj se nam mudi potem še na Kriško praznovati rojstni dan od Alme. Hitro se spakiramo in štartamo. Razmišljamo ali bi šli čez Sovatno dol ali po isti pot… Baje kar lepo leti kamenje po Sovatni dol… Gremo po isti dol, kot smo se vzpenjali.

Foto 2: Mitja, Franci, Gorazd, jaz in Triglav

Hitro se pozna učinek sonca, saj je lepo odjužil sneg proti prečki, zato je bilo lažje premagati to strmino. Hitro zavijemo v desno, proti prečki. Prečka je še vedno v senci, zato je sneg še vedno lepo predelan. Hitro premagamo prečko. Ena hitra pavza in potem naprej dol spust. Ta strmina je kar konkretna – ponoči se mi ni zdela tako strma! Na srečo smo še v senci, zato dereze in cepina lepo primeta. Gasa dol! Zadnji del strmine pa se obrnemo naokrog in lepo po riti dol. Paše! Sledi spust po tisti grapici, ki pa je bila že na soncu, zato je bil sneg kar mehak. Tukaj tudi srečamo skupino štirih, ki imajo namen na Stenar. Po grapici dol, lepo proti letni poti. Tukaj tudi srečamo kar nekaj ljudi – danes jih je kar nekaj šlo na Stenar. Mi lepo nadaljujemo dol in hitro pridemo na letno pot, ki vodi proti Bivaku IV (oz. dol proti parkirišču). Do 1300 metrov pustimo dereze gor, saj je bilo lepo ledeno. Na 1300 m pavza, cepine in dereze pospravimo. No pot od tukaj navzdol je še vedno pomrznjena na nekaterih delih, zato malo več previdnosti… Malo gremo ob poti, tako da se izognemo ledu. Pogovorni tempo in že zagledamo Aljažev dom v Vratih. Konec je! Dve urci nam je vzel spust. Sledi še zadnjih 500 m ravnine do avta. Super jutro je bilo zaključeno! V Vratih kar nekaj avtomobilov. Ustavimo se še v Mojstrani na pijači.

 

Sneg je lepo predelan (ponoči), ko se sonce opre pa postane mehak. Gazi verjetno jutri ne bo več, saj jo veter sproti zakriva – tudi mi je nismo imeli. Čez prečko je treba iti previdno, saj smo opazili eno razpoko v snegu, ki je bila dolga kar nekaj metrov – boljše se je držati čim višje ko se preči (zato sva šla z Mitjem malo višje).

Video:

 

Galerija:

Pot: