Prihaja konec tedna… Kam med vikendom? Franci mi že med tednom piše za Triglav z Gorskimi svedri v nedeljo. Ponudba zanimiva… Ampak… Letos jih imam že pet. Preveč… Sneg med tednom… »Full house« na šihtu… Rabim en odklop. Kje ne bo folka? Pade mi na misel bivak pod Skuto in potem spet malo pogledat Rinke ali pa Tursko… Skuta? Nedelja je bila lepša napoved. Kaj pa če v soboto bivak pod Skuto, tam prespati in potem v nedeljo malo raziskovati po tistih koncih? Odvisno od razmer. Odlična ideja! Spakiram še krplje, saj nisem vedel koliko snega je nametalo v tem delu KSA – treba bo gazit v vsakem primeru! Predstavim ponudbo še Maji… Takoj za!

 

V soboto štart ob 12h iz Konca. Cesta je kopna v celoti! Nobenega avtomobila. Super! To bo pravljica… Ali pa triler… Odvisno od gaženja. Od izhodišča do 1100 metrov je pot kopna, zato hitro napredujeva… Vmes srečava gospo, ki se je malo sprehajala… Pravi, da ni veliko snega… Bova videla! Vsaj malo boljše volje sva bila… Potem pa se začne sneg… Vsak višinski meter ga je več! Na 1300 metrih dam gor krplje. Sneg je čisto moker, krplji drsijo ko hudič! Udira se lepo… Na 1400 metrih imam dosti vsega! Krplje dol… Bova probala z derezami. Kar po plazovini gor… Sneg malo trši… Letna pot zavije v desno… Midva pa kar naravnost gor, saj sem mislil, da bo lažje. Napaka! Drzala po skalah, grabila za rušje… Jaoooo! Obrneva in greva tam po poti? Maaa neee! Trma dela svoje! Vklop reduktorja in ma da prideva tukaj gor! Kopalo je… Teklo po čelu pa tudi… No končno prideva na del, kjer se iz desne priključi letna pot. Dosti heca, greva kar po njej. Na 1700 metrih pot zavije v levo, v najstrmejši del. Veter kar lepo suva sneg na naju, ampak #tojtauzitek! Ni predaje! Udiranje do kolen… Prtegnem kar naravnost gor v breg… Kar bo pa bo! Mašina se kar dobro kuha, še dobro da me veter malo hladi! Zagledava oblačnost proti Brani… Gasa gor da naju ne ujame! Za zadnjih 50m višinskih vzameva cepin, saj je bilo prej lažje s palicami gor hodit (ne glede na to kako je prav!). Kratka pavza… Globok vdih… Na telefonu naštimam komad: G Jones – In Your Head (RL Grime Edit). Taprav komad za gaženje do kolen! Napihanega snega v …! 🙈 Malo hodim cikcak, saj noge komaj vzdignem ven iz luknje… Jebi ga, par cm višine mi manjka! 😜 Zagledam bivak! AAAAAAAAA! Bojni krik! Pulza 160… Maja hitro za mano… Se vidi, da kondicije ima za izvoz! 😜 Obsije naju sonce! Ampak veter s sunki 40 kmh malo nagaja. Bravo! Štiri ure gaženja do bivaka… Čista jeba! Ampak… Ni lepšega kakor pred sabo zagledati bivak! Skuta v megli… Slišijo pa se plazovi, ki drvijo iz Skute… Ok… Skuta definitivno odpade! Hitro notri v bivak.

Foto 1: Pravljica! 😍

 

Seveda je bil bivak prazen. Najprej malo čaja, potem pa je že treba večerjo počasi narediti. Vklopim zvočnik, Avsenike na glas! Ven gorilec, malo snega nabrat… Dobra stvar tega novega snega je… Da še noben ni lulal okrog bivaka… Vsaj nekaj!😂 Sneg stopit… Makaroni bolognese so danes na meniju. Pašejo! Čas hitro mine… Vmes malo ven skočiva, saj se prikaže sonce. Crknjena od gazenja dokaj hitro zaspiva. Ponoči se zbudim, da bom šel malo fotkat bivak z zvezdami… Hjaa… Če nebi bla megla, bi še šlo! Okrog 21h je bilo čisto jasno… Ob enih zjutraj pa že vse zaprto! Noo… Bom pa kar naprej spal v tej topli spalki, paše! Zjutraj budilka ob 5h, zato, da ujameva tiste lepe barve pred vzhodom. No… Še vedno je zaprto vse… Na srečo je oblačnost na višini Brane… Midva še celo vidiva malo barve. Je lepo! 😍 Pa še toplo je v bivaku, prijetnih 10°C, zunaj pa -1°C in pa kar močan veter. Kaj sedaj? Greva naprej ali obrneva? Nekako je prevladal razum, greva v dolino, saj je bilo višje vse megleno.

Foto 2: Nočna pravljica!

Čez noč je kar nekaj snega napihalo, stopinje so se minimalno videle. Ker je bil sneg še vedno dokaj mehak (a veliko trši kot včeraj), kar po riti dol. Celih 400 m višincev se spustiva po riti. Čisti užitek! Sonce naju začne greti… Sledi še gazenje do 1100 metrov, kjer dava dol dereze. Sneg je bil celo pot navzdol trši kot včeraj… Se pozna, da je bil ponoči minus in pa veter je itak svoje naredil. Zagledava vmes tudi ene sledi, ki so se spuščale… Kot kaže je bilo prenaporno gaženje, zato je obrnil. Sledi še 200 m spusta in že sva pri avtu, kjer še vedno nobenega avtomobila – Grintovec bo kot kaže sameval.

Zakon dneva! Tisto včerajšnje gazenje je bila kalvarija… Ampak, če pomislim iz druge strani… Bila sva prva, pa sama… Kar se redko zgodi… Škoda edino za tisto sonce… Ampak… bivak ne bo nikamor ušel… Kmalu spet gor, kjer me čaka … 😉 Aja, pa glede na veter… Znajo stopinje do jutri že izginiti, zato veselo gaženje! 😜 #tojtauzitek

Galerija: