Ko si firbčen in te vse zanima…

Ta blog bo malo drugačen, bolj resen od drugih. Vedno, ko nekaj planiraš, imaš tisoč in eno vprašanje. Tudi v najinem primeru je bilo tako. Polno enih skrbi, dvomov, razmišljanj … Zato sem se odločil, da napišem še ta blog, v katerem bom zajel vprašanja, ki so v prvi vrsti zanimala naju. Večino vprašanj sem poslal Madhavu, nekaj odgovorov pa je poslala tudi Nina.

 

No, pa začnimo…

  1. Kje se kupi karto?

Karta je bila kupljena preko skyscanner ali pa imaš tudi expedio.

  1. Viza za Nepal. Kje dobiš in koliko plačaš?

Vizo dobiš na letališču. Potrebuješ svojo sliko, velikosti potnega lista. Vizo plačaš glede na to, koliko dni si v Nepalu, viza je prišla 35€ po osebi.

  1. Vodič. Da ali ne?

Obvezen ni (imajo pa v planu, da to spremenijo), je pa dobro da ga imaš, da ti organizira vse skupaj. Če pa želiš še malo več prihraniti, greš pač sam.

  1. Prednosti vodiča?

Ko greš enkrat na nadmorsko višino 4000+ metrov, se telo začne drugače odzivati in takrat ti lahko vodič pomaga, te tudi že prej malo »bremza«, da ne pregoriš… Se zmeni že med potjo za prenočitev (lahko se zgodi, da so prenočišča zelo zasedena). V

slabem vremenu se lahko hitreje izgubiš, če hodiš sam.

  1. Kakšna je pot na trekingu? Je označena?

Pot je shojena, ni pa označena. V lepem vremenu je lepo sledljiva. Itak zraven potrebuješ zemljevid in kompas. Sicer pa hodiš za drugimi in upaš, da so namenjeni na isto lokacijo kot ti (v primeru, da nimaš vodiča).

  1. Koliko notranjih letov?

Notranji let je eden, iz glavnega mesta Kathmandu do Lukle. To letališče velja za eno najnevarnejših letališč na svetu. Zakaj? Prikažem v naslednjem blogu. Cena karte je okrog 170$, čas leta je približno 45 min.

  1. Odpoved notranjega leta:

Ker letališče Lukla nima pokritega območja z radarji, letala letijo samo v lepem vremenu. Ker pa je podnebje v Lukli takšno, kot je, se velikokrat zgodi, da zaradi poslabšanja vremena odpovejo let. To pomeni, da lahko ostanete na letališču tudi do naslednjega dne, zato je dobro za let proti Kathmanduju vzeti kakšen dan »lufta«, da potem ne zamudite mednarodnega leta domov.

  1. Kje dobiš vodiča?

Vodič je bil v okviru agencije. Ime agencije je Everest Base camp tour, šef agencije pa je Madhav. Kontaktiraš ga lahko preko: spletne strani (http://www.toureverestbasecamp.com) ali preko instagrama (http://www.instagram.com/everestbasecamptrek)

  1. Kdaj sploh na treking?

Najboljši čas je aprila, maja in pa oktobra, novembra. Seveda je primerno vreme tudi     kakšen mesec prej in potem.

  1. Šerpa?

Ena šerpa pride na dve osebi. Nosi skupno 25 kg robe. Stane pa okrog 20$/dan.

  1. Zavarovanje nad 3000 metrov nadmorske višine?

Obvezno! Lahko se kupi preko Planinske zveze Slovenije, pride 55 € za celo leto (članska izkaznica) ali pa preko Avstrijske planinske zveze

 

Če imaš kakšno vprašanje, mi ga lahko zastaviš pod komentarji ali pa pošlješ na mail: tojtauzitek@gmail.com

 

… Ni bedastih vprašanj!

Letališče z veliko začetnico

 

Letališče Tenzing-Hillary, poznano tudi kot letališče Lukla, je majhno letališče v kraju Lukla v vzhodnem Nepalu. (wikipedija) Zakaj ima to letališče svoj prispevek? V prvi vrsti zato, ker je najnevarnejše letališče na svetu. Pristajanje in vzletanje na tem letališču je prvovrstno doživetje.

 

No pa si poglejmo nekaj podatkov:

  • Steza dolga 527 metrov (sprejme samo manjša letala in helikopterje)
  • Steza široka 20 m
  • Naklon steze je 12% (Ja, prav si prebral)
  • Leži na nadmorski višini 2860 metrov (malo nižje od Triglava)
  • Brez radarske opreme
  • Takoj za koncem steze je 700 metrski prepad v dolino pod Luklo
  • Poleti le podnevi in v lepem vremenu (zna se zgoditi, da tudi par dni letalo ne vzleti/pristane)

 

Je že kaj bolj jasno, zakaj eno izmed najnevarnejših letališč na svetu? Verjetno je.

Mogoče se sprašuješ, ali ni druge alternative za prihod v Luklo. Ja seveda je, ampak vzame več časa, ki ga pa na žalost nimava. Katere so še druge opcije do Lukle:

  • Bus do Jiri (1905 metrov), ki ti vzame 9 ur in potem še hoje 6-7 dni
  • Bus do Phaplu (2413 metrov), ki ti vzame 13 ur in še hoje 2-3 dni
  • Jeep do Phaplu ali Jiri (hitrejši kot bus, dražji in pa bolj nevaren) + 3-4 dni hoje
  • Let do Phaplu (2413 metrov) in potem še hoje 3-4 dni
  • Bus do Shivalaya + 5 dni hoje
  • Helikopter do Sangboche (3700 metrov), ampak samo za alpinistične odprave

Ker druge opcije vzamejo neprimerno več časa in so tudi dražje, bova pač reskirala in letela na eno izmed najnevarnejših letališč.

Sporočiva, kako je šlo!

Spodaj si lahko pogledate posnetek pristajanja letala

 

 

… Še nobeno letalo ni ostalo v zraku!

Šoping, šoping in Graz…

Še dobro, da nismo v letu 1987, ko je bilo treba vse »švercat« iz Avstrije in Italije, ker v bivši Yugi ni bilo vseh dobrin… No, ne bom pameten kako to zgleda, ker se takrat še nisem rodil, a saj veste kako, ko se dobi familija na pikniku in potem pogovor nanese na politiko… Temu vedno sledi: »Ko smo bili v bivši Jugi, je bilo vse drugače…« In valda se ponavadi kdo oglasi: »Ja, se spomniš, ko smo mogli švercat kavo (in še ogromno drugih stvari) iz Avstrije?« No, na srečo so danes časi drugačni. Ni potrebno več tihotapiti robe čez mejo, saj lahko (skoraj) vse dobimo že pri nas, v Sloveniji. No, pustimo dejstvo, da je dosti stvari še vedno bolj kvalitetnih in tudi cenejših čez mejo…

No, da se vrnem na bistvo… Ko sva dobila seznam kaj potrebujeva, sva najprej naredila plan, kaj nama sploh manjka. Sicer jaz imam že dosti robe, tako da ne bi potreboval veliko stvari kupiti. No, Jan po drugi strani, ima malo manj stvari, tako da je bil njegov seznam »Kaj kupiti« kar dolg. Ker treking sam po sebi ni tako zahteven, tudi temperature niso tako hude, sva se odločila, da stvari nakupiva kar v decahtlonu. Imajo dobro ponudbo, je tudi dokaj kvalitetna in tudi poceni. Ker je najbližja trgovina v Ljubljani, sva se dogovorila, da se dobiva po šihtu. Bila je prelepa sreda, 4ti julij 2018, ko sva se zmenila za šoping. Valda, kakor je v navadi pri Janu, je zamujal. Ampak, ker sem potrpežljiv človek, sem ga počakal tistih dvajset minut kolikor je zamujal. No, ko se končno primaje, potegne vsak svoj nakupovalni listek ven… No, seznam od Jana je bil res dolg 😛

Vstopiva v trgovino, vzame vsak svojo korbico (nakupovalno košaro), potegneva ven seznam in se zazreva po trgovini. No, da ne razlagam kako je cel šoping potekal (ker sva bila ko dve babi), je nakupovanje trajalo TRI ure! Ja prav ste prebrali, tri ure! Tako dolgo še nisem nakupoval! Sicer je zelo hitro minilo, ker sva se zajebavala ves čas. Ko sva vse nakupila, je nastopil trenutek resnice: »Fak stari, kok mislš da bo tole pršlo? Mava dost d’narja?« Priznam, malo me je sicer stisnilo, ker si ravno sramote ne bi želel privoščiti na blagajni. Jana sem poslal naprej. Ker je imel več robe v košarici, naju je zanimalo koliko bo zapravil. Kot vedno, prodajalec vpraša: »Želite vrečko?« No, ker je Jan imel v košari dva ruzaka, si je oddahnil, da mu ne bo treba dat 13c za vrečko (Gorenc pač) 😛 No, prodajalec začne računati… Pisk… Pisk… Izpiše se skupni znesek: 455,76 € Wow! To pa je znesek!

No, nasednji sem na vrsti jaz. Tudi jaz sem si kupil en manjši ruzak, zato tudi jaz nisem potreboval vrečke. Pri meni je bil končni znesek 220€. Čeprav sem kupil neprimerno manj kot Jan, je bil znesek kar visok. Samo nimaš kaj, nag ne morem hodit po Himalaji 😉

Ker sva bila od vsega nakupovanja zmatrana, sva se na poti domov ustavila v Kranju na hamburgerju in pivu. Ja, porabila sva veliko kalorij pri nakupovanju!

 

… Še dobro, da je nakupovanje trajalo samo tri ure!

Brez opreme ne gre…

Mislim, da bolj bedastega naslova ne bi mogel izbrati… Pa sem ga! Logično je, da je oprema pomembna, saj ne bi hodil nag po Nepalu… Madhav je bil tako prijazen, da nama je poslal tudi seznam priporočene opreme. Malo je nastal problem, ker je za notranji let Kathmandu – Lukla dovoljenih samo 10 kg opreme!? Še dobro, da sva moška in ne rabiva toliko opreme! Skratka, kakšno opremo nama je priporočal, pa malo nižje.

Rad bi se zahvalil Alpini in pa Sports & Optics Lab za pomoč z njihovimi izdelki. Najprej Alpini za čevlje Alpina Helios, majice, buffe in ostalo. Potem sol.si za najboljša očala Cébé summit (ki so namenjena prav za visokogorje) in pa Cébé S’ Track. Trenutno sva v fazi dogovora še z drugimi podjetji, ki nama bodo mogoče pomagali, kaj več o tem pa prihodnjič 😉

Ejga, tole morva imet s sabo:

Katera zdravila bova vzela? Še nisva odločena čisto.

… Upam, da je vse tole vse skupaj pod 10 kg!