Zahvala gre:

 

Za zadnji prispevek sem izbral pa spet nekoliko drugačno temo. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste nama na kakršenkoli način pomagali.  V prvi vrsti bi se rad zahvalil Nini za vse informacije, ki nama jih je dala!

 

V aprilu sem bil izbran v »klub« ambasadorjev pri Alpini, projekt, ki ga je izpeljala Alpina je bil fenomenalen! Sodelovanje z njimi mi je prineslo nove pohodne čevlje Alpina Helios, druženje z ostalimi ambasadorji in ubistvu največje doživetje, srečanje z Vikijem Grošljem. Čevlji Alpina Helios me bodo spremljali tudi v Himalaji, saj so mi zelo udobni in zato vem, da ne bom imel žuljev 😉

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

V avgustu so me kontaktirali iz podjetja SOL.si, kjer so mi predstavili svoj načrt, kako bi me vključili v njihovo zgodbo s športnimi očali znamke Cebe. Ker bova dosegla nadmorsko višino nad 5000 metri, to pomeni, da je tam sonce še močnejše kot pri nas, kjer je najvišja gora Triglav (2864 metrov). Zato so mi predlagali, da vzamem kolekcijo Summit, ki je namenjena prav takim pogojem (plus odlične so tudi v snegu). Poleg tega imam tudi kolekcijo S’Track, ki jih uporabljam za gorski tek in kakšne lažje ture, plus na koncu imam še ene za »šminkirat,« znamke Bolle.

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Poleg očal sem v avgustu, tudi z vašo pomočjo, zadel v nagradni igri #deuteravantura, ki jo je pripravilo podjetje VITA, ki zastopa Deuter Slovenija. Nagrada je bila vikend paket v Bovcu, ki je trajal od 21.9. do 23.9.2018, posnetek si lahko pogledaš TUKAJ. Poleg super vikend paketa sva z Janom dobila tudi nahrbtnik Deuter Futura PRO 36, ki ga bova uporabila tudi v Himalaji. Deuter Futuro 36 sem testiral tudi na malo daljši turi, vzpon na Triglav. Moram pohvaliti nahrbtnik, saj mrežica na hrbtišču zagotavlja odlično udobje in tudi zračnost je super! Se že veselim tudi nadaljnjega sodelovanja z Deuterjem!

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Septembra pa so me k sodelovanju povabili tudi iz podjetja bimed.si. Podjetje se ukvarja z uvozom suhega sadja in oreščkov in odločili so se, da nama bodo pomagali v Himalaji, da ne bova lačna. Zato so naju založili z oreščki, saj so odličen vir antioksidantov, vitaminov in mineralov, poskrbeli pa bodo tudi za prepotrebno energijo na trekingu!

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Za na koncu pa sem prihranil »najtoplejše!« Prijateljica Donna namreč za svoj hobi tudi plete. Ker pa me rado zebe v glavo, mi je pripravila lepo presenečenje in spletla eno čudovito kapo s cofkom! Tako da me sigurno ne bo zeblo! 😉 Najdeš jo na spletni strani www.blima.si in pa instagramu.

 

Zdaj pa imava res vse pripravljeno, tako da se lahko najina avantura v mrzle kraje začne! 😉

 

… Vsem še enkrat hvala!

Sama ali z agencijo? Odgovor je…

 

Dobil sem tudi vprašanje, koliko bo sploh stala agencija? Najprej naj poudarim, da še pred nakupom letalske karte sva razmišljala, če udariva solo treking ali pa preko agencije. Gledala sva tudi slovenske agencije, a sva na koncu izračunala, da naju pride cenejše, če vzameva tujo. Tukaj je prišla na vrsto spet Nina. Nina je predlagala agencijo Tour Everest Base Camp, kateri »El Jefe« je Madhav. Itak sem mu takoj pisal, se pohvalil, da poznam Nino (ki je, mimogrede, z njimi potovala) in ga vprašal za program in ceno. No, ponudil mi je dva programa (kot sem že povedal v enem od prejšnjih blogov), sva izbrala drugi program. Ker sem se seveda pohvalil, da poznam Nino, mi je ponudil isto ceno kot njej. No, mogoče majhna razlika 40$ (podražitev letalske karte Kathmandu – Lukla), a seveda cena sprejemljiva. No, da opozorim, tukaj bodo cene v dolarjih…

Kaj je sploh všteto v ceno:

  • Vsi obroki na trekingu (zajtrk, kosilo in večerja)
  • Vso spanje na trekingu (14 noči)
  • Lokalni vodič, ki naj bi govoril angleško (Vsaj upam da bo, ker Nepalščine na žalost ne govorim)
  • Prijazni šerpa, ki nama bo nosil vso opremo (no skoraj vso)
  • Vsa dovoljenja, da se lahko sploh gibljeva po Nepalu
  • Letalska karta notranjega leta Kathmandu – Lukla z vsemi pristojbami
  • Vsi davki
  • Zemljevid trekinga
  • Letalska karta vodiča (baje naju pride iskat v Kathmandu)
  • »welcome dinner«

 

Ubistvu je vse skupaj že zajeto v ceni, dodatni stroški bodo samo bivanje v Kathmandu-ju, Nepalska viza in pa hrana v Kathmandu-ju.

 

 

… Cena agencije je 1290$ na osebo

 

 

 

 

 

 

 

Ko se pohodnika predstavita…

Gašper »themountainfreak« Ahačič:

Živjo, sem Gašper in prihajam z Bleda. Sem navdušen nad gorami, še posebej nad sončnimi vzhodi in zahodi, saj po mojem mnenju, sta to najlepša trenutka dneva! V hribe sem bolj intenzivno začel hodit štiri leta nazaj, najprej s kolegom Janom. Čez čas sem ugotovil, da mi je »solo varianta« hoje v hribe bolj pri srcu. Ne maram gužve, saj grem v hribe zato, da se sprostim in naužijem energije. Res je, da na vrhu po navadi poslušam glasbo, saj me to še dodatno sprosti. Dve leti nazaj sem se odločil, da si postavim spletno stran (www.freak.si), saj bi tako lahko delil svoje slike s širnim svetom in pa seveda tudi posnetke poti, ki jih opravim.

Kaj mi predstavljajo hribi?

Lansko leto sem »ustanovil« #tojtauzitek. Kaj sploh pomeni ta hešteg? Veliko ljudi me je spraševalo, kako se mi ljubi hodit v hribe? Kaj vidim v hribih? Zakaj vstajam tako zgodaj za sončne vzhode? Ker je na vsa ta vprašanja zelo težko odgovoriti z besedami, lahko pokažem. In to pokažem na način, da objavim pod vsako svojo sliko ta hešteg in tako vsaj približno približam odgovore na ta vprašanja.

A z besedami lahko na kratko opišem, da mi gore predstavljajo sprostitev, izziv, adrenalin in pa seveda mogočni razgledi.

Kako aktiven sem v hribih?

Na leto v povprečju prehodim več kot 1000 kilometrov v gorah, določen procent sestavlja tudi gorski tek, saj mi to predstavlja nek izziv in še večji napor kot pa samo hoja. Imam tudi svoj lastni izziv; Osvojiti vse slovenske gore v Julijcih, Karavankah in Kamniško Savinjskih Alpah. Trenutno sem na okoli 40%, se pravi me čaka še kar nekaj dela 😉

Zakaj Himalaja?

Kdo si ne želi videt Mt. Everest in druge osemtisočake od blizu? Če kaj hodiš v hribe, je sigurno to tudi tvoja želja. In ta želja se mi bo izpolnila, ker greva do I. baznega tabora, vmes bova imela še razglede na druge gore. Ubistvu bom z obiskom Himalaje zaključil neverjetno letošnje potovanje po gorah. Letos sem izpolnil želje iz 2016 in 2017 z obiskom Jalovca, Montaža, Špika Hude police, Razorja  in pa zimskega vzpona na Triglav.

 

Kje me lahko najdeš na spletu?

-Instagram: KLIKNI

-Facebook: KLIKNI

-Youtube: KLIKNI

-Mail: tojtauzitek@gmail.com

 



Jan Zajec:

Hej, sem Jan Zajec in živim v Ribnem, vasi blizu Bleda. Vsako jutro me prebudi prelep sončni vzhod, ki te kar privabi ven gledat gore, ki se prebujajo v najlepših jutranjih barvah. Po poklicu sem programer freelancer, ki večino dela opravi na razvoju poslovnih spletnih aplikacij in optimizaciji poslovnih procesov.

 

Poleg hribolazenja uživam tudi na morju, predvsem ko se s kolegi odpravimo na jadranje. Zadnje leto sem veliko časa preživel na Blejskem jezeru, bolj točno na SUP deski, kjer sem po dolgem in počez spoznal lepote jezera – verjetno pa sem bil tudi kar zanimiva turistična atrakcija, sploh v spomladanskih mesecih – čim se bližaš obali takoj opaziš veliko turistov, ki te želijo slikati #paparaci.

Poleg hribov mi je najljubši šport kolesarjenje. Večino časa vozim cestno kolo, včasih pa se podam tudi na bližnje hribe z gorskim kolesom in uživam v spustu po kamnih in koreninah.

V zadnjih nekaj letih pa sem med drugim tudi veliko potoval. Prerajžal sem kar lep del Evrope, najbolj zanimivo in najbolj aktivno pa je bilo potovanje po Madeiri – otoku večne pomladi. Odpravil sem se na najvišji vrh Pico Ruivo, ker pa je hoja v solo izvedbi lahko dolgočasna, sem se odločil za trail running in z velikim nasmeškom »prilaufal« na vrh.

 

Kot naslednje potovanje pa sem si zaželel še kakšno bolj zanimivo destinacijo, morda malo manj aktivno, po možnosti izven Evrope. Prva izbira so bili Maldivi – nekaj čisto drugega od končne odločitve, potem pa sva z Gašperjem ob pivu ugotovila, da je trek do baznega tabora Everesta izvedljiv in ne pretirano drag. Odločitev zamenjave je padla v momentu!

 

Seveda ni k odločitvi prispevalo le pivo, ampak ljubezen do gora. V gorah se počutim doma, to je kraj kjer vse skrbi ostanejo daleč proč in se lahko zares sprostim. Uživanje takega občutka v Himalaji bo vsekakor neprecenljivo!

 

Novim zmagam naproti!

  

Kje me lahko najdeš na spletu?

-Instagram: KLIKNI

-Facebook: KLIKNI

-Mail: jan@hopkoda.si