Corona tukaj, Corona tam… Samo še o Coroni se govori…. Kako ostati doma… Jaz pa 6 zaporednih delovnih dni, povprečno po 10 ur na dan. Nedelja je moja! Samo moja! Najprej je bil plan sončni vzhod Triglav… Dobim info, da zna bit kar gneča gor… Zadnja stvar, ki jo želim je pa gneča k je tale virus. Sprememba plana… Kam? 6 dni od doma, razmer nisem spremljal tekom tedna, ker tudi časa nisem imel. Begunjščica? Vidim, da je bil včeraj Andraž na Jalovcu. Bi šel tja? Tam sigurno ne bo gneča – v to sem prepričan! Ampak… Zj**an sem… Kar dosti… Rabim malo odklopa, pa naj se sliši še tako egoistično… Ponedeljek je nov delovni dan… Koliko časa bo pa trajal, je pa odvisno…

 

Nekako se sestavim skupaj, dobim dobre info od Andraža. Sneg je moker… Krplje bom vzel s sabo… Kamin pa je baje… No… Bom jaz kasneje povedal. Splaniral sem tako, da sem si štiri ure lufta vzel… Predvideval sem, da če bo težko v Ozebniku – bom nastradal in tako ob svitu napadel zadnjo strmino.. Bomo videli… Ob 0100 štart iz Bleda, gasa do Planice. Sneži! Kako lahko sneži?? Fak! To bo jeba! Tam parkiram avto in počakam do 0300, če bo nehalo snežiti. Neha snežit, a je nizka oblačnost! Grem domov? Ah ne! Vsaj do ozebnika grem probat – gasa proti domu v Tamarju. Avtomobilov na parkirišču ni bilo parkiranih, mi je kar malo odleglo. Kljub malo utrujenosti ga prtegnem do konca. Kar hitro zagledam dom – 29 min… Lepo… Pot je lepo zasnežena, ni pa ledena. Od doma brez pavze kar direktno v gozd. Tam se pa začne zabava. Sneg… Je bil totalno v *****! Moker… Udiralo se je… Toplo je blo zadnje dni. Krplje hitro gor in »prtegovanje« počasi v hrib. Gazi ni, saj jo je sneg prekril. Nekaj po svoje… No pa saj vem kam. Na okrog 1400 metrih se mi »razjasni«. Ok, sedaj vidim kje sem. A hitro šok! Megla! Niti en meter pred sabo nisem videl. Nekaj se matram do 1700 m. Sedaj pa dosti! Fak! Spet mi ni usojen Jalovec! Nič se ne vidi… Sploh ne vem kje sem.. Ne me j***t! Edina logična odločitev je spust v dolino. Spet bo Jalovec ostal neosvojen. No obrnem in se spustim na 1500 metrov, kjer me še vedno obdaja megla in pa lastne stopinje. Zagledam enga modela k hiti gor. Opa! Pride do mene. Rok je bil! Mi reče, da bo po 10h šajba, 100%. Nekako nejevoljno ga pogledam. Naj grem še enkrat gor? Ma dej! Če je rekel, da bo šajba, grem!

Foto 1: Kje je šajba?

In obrnem. Prideva po mojih stopinjah do 1700 m, naprej pa morava sama. Rok je prevzel tempo, jaz pa sem se malo šlepal zadaj. Zagledava še dva turaša za nama… Nekam počasna sta… Verjetno naju čakata, da zgaziva… No saj bi jaz isto naredil! Prideva v ozebnik, udira do kolen. Prevzamem gazenje. En gel prtegnem, da bodo noge malo lažje. Bam, bam! Gasa! Orjem sneg pred sabo… Pulz je že na 180. Too! Noge pečejo, delam hitre pavze. Megla je še vedno prisotna, ampak zgleda ko da je nad ozebnikom pa šajba! To mi da zagon… Pulz 180… Pekoče noge… Zj***n do konca… Ajde, gremo! Rok mi sledi. Vmes je kar nekaj napihanega snega, potem pa par metrov čist trda podlaga – to se išče! Pri izstopu iz ozebnika pa se začne delat šajba. Jaaaaa! Soooonce! Pornič! En glasen krik!

Foto 2: Šaaaajba!

Počakava še turaša, da bosta vlekla malo gaz. No ni nekega odziva, zato se zapodiva proti kaminu. Moj cilj je bil kamin, letna ne pride v poštev. Rajši obrnem. Gledam kamin, zgleda dokaj lepo zalit… Spodnji del mogoče malo manj, ampak višje pa zgleda obetavno. Začnem prečit proti kaminu. Ja nič, gremo gor! Turaša sta šla proti letni poti. Zabijem cepin. Fak, drži! Spodaj ledeno! To se išče! Prtegnem te ledne cepine. Drži? Drži! Pulz se rahlo poveča… Dejmo! Odlično! Vmes malo po skalah, a ni panike! Hitro ven iz kamina. Kam pa sedaj? Bolj slabo se spomnim lansko leto, ko sva šla s Francijem tukaj gor. Ja nič, kar naravnost gor! Sneg zaenkrat kompakten! To mi deli! Kar hitro pridem na greben. Spet napihan greben! Bo treba obrnit, tako kot zadnjič? Ne no! Ampak, vsaj kamin mi je uspel!

 

10 min kasneje prisopiha Rok za mano, pravi da ga krči neki grabijo. No takoj za njim pa turaša gor. Pa je šel moj plan spusta po letni špuri po gobah… Hmmm! Treba je prečiti še tale greben, malo še vzpončka in vrh je na dlani! Prečenje… Jooj! Tega res ne maram! Pošljem Roka naprej. Lepo naredi špuro, malo pod vrhom spet krči. No grem pa jaz naprej, saj je samo še naravnost gor! Hop! Hop! Kralj SLO gora – Jalovec (2645 m)! Gaz potegnjen! Nikoli si nisem mislil, da bom povlekel gaz na tako mogočno goro! Fak! Občutek fenomenalen! Kepco z vsemi tremi. Dobr smo raztural! Turaša dasta smučke gor, se bosta spustila po letni poti – z Jalovca. Legendi! Midva pa par minut še na vrhu, potem pa počasi dol. Ura je že 11h!

Foto 3: Če se ne zmeniva, se pa tako srečava!

Opremo nase in gasa dol. Po grebenu lepo previdno in potem kar proti kaminu. Jaz ne bom po letni gazil, Rok pa je tudi potem rekel da ne. Lepo se spustiva dol, sneg je že malo odjužen… Ampak se lepo da! Prideva do kamina. Uff! Kamin je bolj bogi! Kje je tista trdota? Vse se neki lomi… Nič fajn… Ampak zborbava! Kamina je konec! Pri izstopu iz ozebnika zagledava kar nekaj smučarjev… Sploh si nisem mislil, da bo toliko ljudi! Zanimivo! No ozebnik je bil še vedno v senci, bil je pa čisto razrit od smučarjev… Jaoo! Ampak vseeno… Greva kar po riti! Spust je fenomenalen! Ven iz ozebnika, potem se je pa začelo udirati. Jaz dam kar krplje gor, da bo malo lažje. V pogovornem tempu se spustiva do koče v Tamarju. Sneg do tja kar južen, zato se lepo udira! Pri koči naju vsi čudno gledajo… Pa kar lepo je bila zasedena koča! Verjetno vikend sprehajalci niso navajeni, da ima nekdo na nahrbtniku dva cepina pa čelado. Kar se da, se jim ogneva. No od koče do avta potem po cesti, ki je bolj spominjala na bazen, kot na cesto. Ampak se je dalo!

 

Toj to! Sem kar hvaležen, da sem Roka srečal… V nasprotnem primeru bi se spustil do avta in bi danes padel spet Roblek popoldne.

Razmere so zjutaj super! Ok, ozebnik je napihan, ampak kamin je kar super. Ko pa se sonce opre, pa postane vse skupaj ena srednja žalost. Glede na to, da so napovedane kar tople temperature naslednji teden, bo vsak dan slabše.

 

Pa varno!

 

Video:

Galerija:

 
Failed to get data. Error:
Quota exceeded for quota metric 'All requests' and limit 'All requests per day' of service 'photoslibrary.googleapis.com' for consumer 'project_number:762767484204'.

Pot:

 

 

Prihaja konec tedna… Kam med vikendom? Franci mi že med tednom piše za Triglav z Gorskimi svedri v nedeljo. Ponudba zanimiva… Ampak… Letos jih imam že pet. Preveč… Sneg med tednom… »Full house« na šihtu… Rabim en odklop. Kje ne bo folka? Pade mi na misel bivak pod Skuto in potem spet malo pogledat Rinke ali pa Tursko… Skuta? Nedelja je bila lepša napoved. Kaj pa če v soboto bivak pod Skuto, tam prespati in potem v nedeljo malo raziskovati po tistih koncih? Odvisno od razmer. Odlična ideja! Spakiram še krplje, saj nisem vedel koliko snega je nametalo v tem delu KSA – treba bo gazit v vsakem primeru! Predstavim ponudbo še Maji… Takoj za!

 

V soboto štart ob 12h iz Konca. Cesta je kopna v celoti! Nobenega avtomobila. Super! To bo pravljica… Ali pa triler… Odvisno od gaženja. Od izhodišča do 1100 metrov je pot kopna, zato hitro napredujeva… Vmes srečava gospo, ki se je malo sprehajala… Pravi, da ni veliko snega… Bova videla! Vsaj malo boljše volje sva bila… Potem pa se začne sneg… Vsak višinski meter ga je več! Na 1300 metrih dam gor krplje. Sneg je čisto moker, krplji drsijo ko hudič! Udira se lepo… Na 1400 metrih imam dosti vsega! Krplje dol… Bova probala z derezami. Kar po plazovini gor… Sneg malo trši… Letna pot zavije v desno… Midva pa kar naravnost gor, saj sem mislil, da bo lažje. Napaka! Drzala po skalah, grabila za rušje… Jaoooo! Obrneva in greva tam po poti? Maaa neee! Trma dela svoje! Vklop reduktorja in ma da prideva tukaj gor! Kopalo je… Teklo po čelu pa tudi… No končno prideva na del, kjer se iz desne priključi letna pot. Dosti heca, greva kar po njej. Na 1700 metrih pot zavije v levo, v najstrmejši del. Veter kar lepo suva sneg na naju, ampak #tojtauzitek! Ni predaje! Udiranje do kolen… Prtegnem kar naravnost gor v breg… Kar bo pa bo! Mašina se kar dobro kuha, še dobro da me veter malo hladi! Zagledava oblačnost proti Brani… Gasa gor da naju ne ujame! Za zadnjih 50m višinskih vzameva cepin, saj je bilo prej lažje s palicami gor hodit (ne glede na to kako je prav!). Kratka pavza… Globok vdih… Na telefonu naštimam komad: G Jones – In Your Head (RL Grime Edit). Taprav komad za gaženje do kolen! Napihanega snega v …! ? Malo hodim cikcak, saj noge komaj vzdignem ven iz luknje… Jebi ga, par cm višine mi manjka! ? Zagledam bivak! AAAAAAAAA! Bojni krik! Pulza 160… Maja hitro za mano… Se vidi, da kondicije ima za izvoz! ? Obsije naju sonce! Ampak veter s sunki 40 kmh malo nagaja. Bravo! Štiri ure gaženja do bivaka… Čista jeba! Ampak… Ni lepšega kakor pred sabo zagledati bivak! Skuta v megli… Slišijo pa se plazovi, ki drvijo iz Skute… Ok… Skuta definitivno odpade! Hitro notri v bivak.

Foto 1: Pravljica! ?

 

Seveda je bil bivak prazen. Najprej malo čaja, potem pa je že treba večerjo počasi narediti. Vklopim zvočnik, Avsenike na glas! Ven gorilec, malo snega nabrat… Dobra stvar tega novega snega je… Da še noben ni lulal okrog bivaka… Vsaj nekaj!? Sneg stopit… Makaroni bolognese so danes na meniju. Pašejo! Čas hitro mine… Vmes malo ven skočiva, saj se prikaže sonce. Crknjena od gazenja dokaj hitro zaspiva. Ponoči se zbudim, da bom šel malo fotkat bivak z zvezdami… Hjaa… Če nebi bla megla, bi še šlo! Okrog 21h je bilo čisto jasno… Ob enih zjutraj pa že vse zaprto! Noo… Bom pa kar naprej spal v tej topli spalki, paše! Zjutraj budilka ob 5h, zato, da ujameva tiste lepe barve pred vzhodom. No… Še vedno je zaprto vse… Na srečo je oblačnost na višini Brane… Midva še celo vidiva malo barve. Je lepo! ? Pa še toplo je v bivaku, prijetnih 10°C, zunaj pa -1°C in pa kar močan veter. Kaj sedaj? Greva naprej ali obrneva? Nekako je prevladal razum, greva v dolino, saj je bilo višje vse megleno.

Foto 2: Nočna pravljica!

Čez noč je kar nekaj snega napihalo, stopinje so se minimalno videle. Ker je bil sneg še vedno dokaj mehak (a veliko trši kot včeraj), kar po riti dol. Celih 400 m višincev se spustiva po riti. Čisti užitek! Sonce naju začne greti… Sledi še gazenje do 1100 metrov, kjer dava dol dereze. Sneg je bil celo pot navzdol trši kot včeraj… Se pozna, da je bil ponoči minus in pa veter je itak svoje naredil. Zagledava vmes tudi ene sledi, ki so se spuščale… Kot kaže je bilo prenaporno gaženje, zato je obrnil. Sledi še 200 m spusta in že sva pri avtu, kjer še vedno nobenega avtomobila – Grintovec bo kot kaže sameval.

Zakon dneva! Tisto včerajšnje gazenje je bila kalvarija… Ampak, če pomislim iz druge strani… Bila sva prva, pa sama… Kar se redko zgodi… Škoda edino za tisto sonce… Ampak… bivak ne bo nikamor ušel… Kmalu spet gor, kjer me čaka … ? Aja, pa glede na veter… Znajo stopinje do jutri že izginiti, zato veselo gaženje! ? #tojtauzitek

Galerija:

 
Failed to get data. Error:
Quota exceeded for quota metric 'All requests' and limit 'All requests per day' of service 'photoslibrary.googleapis.com' for consumer 'project_number:762767484204'.