Zadnja nedelja v oktobru že kar nekaj let pomeni, da se ura prestavi za eno uro nazaj… No danes ni bilo nič drugače. To pomeni, da smo danes spali eno uro več, vsaj enkrat! Z Majo sva mislila na sončni vzhod, a naju je ustavila policijska ura… Nimaš kej zunaj galamit do 6h zjutraj… No vzhod je bil ob 0630, zato je danes pri nama odpadel. Ob 0558 prižgem avto, točno ob šestih speljeva. Cesta do Pokljuke prazna, mokra od včerajšnjega dežja. Na Rudnem polju parkirava, bila sva tretja… Za nama še en avto… A vsi so šli proti Viševniku… Midva pa proti Velikemu Draškemu vrhu.

Ob 0635 štart, po cesti proti parkirišču za Triglav, tam zavijeva proti Studorskemu prevalu. Že od daleč sva videla, da danes ne bo nekega užitka na snegu – Saj je SKOPNEL! No vsaj večinoma… Po gozdu lep tempo, pristaneva na Jezercah. Od tam sva malo šla po snegu, saj se zaradi osojne strani sneg ni stopil… A nič pretiranega… Zraven naju potok s kar deročo vodo. Prispeva do Studorskega prevala (1892 m). Tukaj pa se potem začne neoznačena pot. Najprej se prebijava skozi ruševje, ki je kar gosto… Višje gor pa naletiva na snežne zaplate.. Nobenih stopinj… No kot kaže sva prva, ki greva tukaj po sneženju. Kar malo zoprno vse skupaj… Udira se do kolen, saj je lepo napihan notri… Grabim ruševje, se vlečem gor… Gledam nazaj… Vidim za spodaj za nama dva modela… No kot kaže danes ne bova sama. Midva lepo naprej po ruševju, eno prečenje snega (gre brez zimske opreme) in potem samo še sprehod do vrha. Počasi se začnejo nabirati oblaki in nama zapirajo pogled proti Toscu in Viševniku. No končno le prideva do vrha! Veliki Draški vrh – 2243 metrov!

Foto 1: Veliki Draški vrh

Hitro oblečt, saj piha ko pri norcih! Kar naenkrat se vse zapre, pa spet odpre… No danes je zanimivo vremensko dogajanje. Par fotk in čas je za odhod. Odločim se, da nazaj po isti ne greva, ampak nadaljujeva proti Viševniku (2050 m). Naslednji cilj je Srenjski preval (1959 m), ampak najprej se kar konkretno spustiva. Malo kar direktno po snegu, drugače pa lepo po potki, ki je na moje začudenje opremljena z možici. Malo pred sedlom med Velikim in Malim D. vrhom nasproti pride družina turistov, ki so namenjeni proti VDV. Malo so šli po svoje, midva pa lepo brez težav po potki. Na sedlu sledi kratka pavza in pogled proti dolini Krme. Res je dolga! Sedaj pa se začne spet vzpon, pod Malim D. vrhom zagledava 25 gamsov, ki so nama pridno sprožali kamenje. Dol je letelo kot na kakšnem bojišču… No začetnega vzpona je konec, začne se prečenje proti Srenjskemu prevalu, ki je polovično opremljen z jeklenico… No tukaj so tudi kakšne zaplate snega… A ni težav! Med potjo se nama je odpiral pogled in pa tudi zapiral… Pod Srenjskemu prevalu na melišču ni snega, zato se matrava po tistih kamnih… No doseževa Srenjski preval (1959 m), vidiva Viševnik in pa kar nekaj ljudi na njem. Sledi še prečenje, malo poplezavanje in grebenčkanje- vse kopno. Kar hitro stopiva na Viševnik (2050 m), najin drugi današnji vrh! Le zakaj bi samo na enega šla ane?😉😜

Foto 2: Viševnik

Na Viševniku gneča, hitra pavza in pa spust proti avtu. Pot je v celoti kopna, zimska oprema ni potrebna (25.10.2020). Ko sva se spuščala se je kar nekaj pohodnikov še vzpenjalo… Res je bila danes gor gneča.

Danes je bila lepa v izi tura… Ravno pravšnja za nedeljo. Naslednji teden pa nov izziv! 😉

 

Galerija:

Z Majo razmišljava kam bi šla za vikend. Tedenski teren v ponedeljek me je prisilil, da si vzamem bolj na izi tale vikend, če ne bo kriza… Potem pa… Franci pošlje sporočilo: »Jutri Triglav?« Hjaa… Spet sem bil pripeljan v skušnjavo… Da ali ne… To je sedaj vprašanje… Mah… Bom pač trpel cel teden… Za tako turo se splača malo pomatrat. Pošljem sporočilo Gorazdu, če ima slučajno krplje… Jaz svoje imam, Maja pa jih nima… No Gorazd oz Urška pride na idejo, če bi Maja šla s turnimi smučmi… Evo… Gasa! Se usedeva v avto, zapeljeva do Gorazda… Tam pomeriva in se nazaj odpeljeva s smučmi in pancerji. Še enkrat hvala! Maja bo šla s turnimi, jaz bom pa trpel s krplji… Kaj češ… Življenje ni potica.🤣 Franci je sestavil ekipo, osem “gazerjev”… Insajdrska informacija je bila tudi, da bo Andraž in druščina pa štartali že malo pred nami… Se pravi bo vsaj malo zgaženo do Kredarice.

Ob petih se dobimo na parkirišču… Maja Urška in Matjaž smučke gor… Jaz pustim krplje v avtu, saj so včeraj ponoči Marko in kompanija lepo zgazli… Bom pač trpel v primeru da bodo razmere slabe… Pustimo se presenetit 😁
Startamo iz Lese… Maja malo pojamra, da je težek ruzak… Uff! Bom pa jaz nesel njenega… Pa ona mojega… Sej ima težji nahrbtnik… Si ga dam gor… Ulala! Ni lahko! Ampak OK! Gasa naprej za Gorazdom k je pritegnil tempo v rdečo! Pridemo ven iz gozda in se začne sneg… Na Malem polju vržem dol Majin nahrbtnik, saj je blo dosti snega za turne smuče… Vzamem svojega nazaj… Matr… Pol je pa letelo gor! Franci neki probava s krplji, ampak se mu preveč udira… Mi pa lepo brez… Pridemo do Prgarice, kjer je bil res lepa gaz narejena… Ostali skrijejo krplje, saj jih danes ne bomo potrebovali… No od Prgarice pa se začne! Do Kalvarije kar po letni varianti, saj je bilo ravno prav snega… Pridemo do Kalvarije…
Kalvarija direktno po zimski, predira se ko hudič, vroče pa je tudi… Ampak gre! Dejan že kar fejst pred nami, mi pa borbamo… Pa zagledamo Kredarico! Pasee! Pridemo do bajte… Odprem ruzak, da vzamem sendvič… Sendviča ni… Uff… Kje so?? Ma ne no… Maja jih ima! Kje je Maja?? Gledam proti Kalvariji… Ni jih… Tole pa bo dolga! No dobro, pojem čokolado… Vsaj eno hrano… 😂 Kot kaže sem danes na dieti… Maja in Urška sta malo zaostali, zato po eni uri čakanja odločimo, da gremo brez njiju… Škoda! Ampak danes bi bilo lažje peš gor pridit, kakor s smučmi.
Triglav se počasi zapira, čas je za odhod! Dereze gor, cepine v roke! Gas! Gazi ni bilo, zato bo potrebno potegnit gor špuro. Dejan pritegne prvi, jaz za njim… Do prečke lepo naravnost gor. Prva prečka lepo zalita, zajle zakrite… Lepo zalito, zato ni nekega problema. Pridemo na drugo prečko, zajle zunaj… Samo lepo gor… Malo pod Malim Triglavom zavijemo v desno, kjer se pa lepo predira… Malo več previdnosti… Kar hitro pridemo na Mali Triglav, takrat pa se zapre… Greben ni neki ful napihan, zato gre lepo… Do vrha Triglava nič posebnega, zajle so zunaj… No pridemo na vrh! Letošnja 13ka! Kepca z vsemi…
Današnja 13ka
Megla na vrhu, zato se hitro poberemo dol… Ker se je sonce skril, se je sneg strdil, zato je blo super hodit… No po eni uri pridemo do Kredarice. Malo debate, malo začne sneg padati… Malo debate, potem pa gasa dol… Do Prgarice se lepo predira, tak težek sneg je… Maja, Urška in Matjaž s smučkami dol, ampak so imeli kar probleme… Ostali pa pritegnemo dol… Pri Prgarici kratka pavza… Potem pa bolj v izi dol, treba šparat kolena 😜 Čista odjuga potem dol, ampak je šlo lepo… No pridemo do avta… Kje pa je Maja?? Kličem… Eno uro še do avta… Uff.. Res so ble slabe razmere za smučanje… No Maja pride, se spakirava in gasa domov. Hvala vsem za družbo! Super je bilo!

Video:

Galerija:

Včeraj je bilo malo omejeno praznovanje rojstnega dne zaradi tega virusa, a nič za to… Bomo nadoknadili v gorah. Z Rokom se slišiva nekaj zaradi službenih zadev, nakar nanese debata na gore… On predlaga Prisank, jaz Jalovec… Vedno pa je treba najti en kompromis… Jalovec me je kar vlekel, a nisem imel pojma kakšne so razmere, zato sva to idejo opustila… Po slabih razmerah pa ne bom hodil, vsaj na začetku »zimske sezone«. Prisank pa tudi zame odpade, saj si prehitro gor. Predlagam Kukovo špico, lepo brezpotje. Rok takoj zagrabi… Obvestim še Majo in ekipa je sestavljena… Na žalost Marko odpove, tako da gremo mi trije. Rok reče, da bi kakšno nočno fotko naredil… Super… Sončni vzhod it is! 😎

 

V soboto se ob 2h dobimo v Lescah in se zapeljemo do Vrat oz do izhodišča –pod plazom Črlovca. Na tabli se izpiše številka 1. Opaa! Prvi danes! Na parkirišču se hitro razpakiramo. Imel sem ogromno robe s sabo, več o tem pa naj bo presenečenje. Rok pot na pamet pozna, jaz sem bil enkrat pozimi gor (2018 prav z Rokom), Maja pa gre prvič… Evo še en neosvojen vrh bo dodala na spisek. Počutje zjutraj je bilo bolj švoh, nekako mi je primanjkovalo energije. Rok zaštarta po plazu navzgor… Tempo navije… Joooj! Pa kje si se danes ti najdu s tem tempom?! Po 15ih minutah že dva sendviča v usta, rabim energijo! Potem pa bam! Energija se dofila… Zdj pa terej! Hitro gasa v gozdu… Veliko poti, zato je izbire kar nekaj… Nekatere so bližnjice, druge pa nas malo zavedejo in peljejo čisto drugam – bodi pozoren! Skratka, na razcepu pri »Velikmu Možicu« zavijemo levo (desno proti Slemenu) in kar hitro pridemo do prečenja grape Velikega Črlovca. Z nekaj previdnosti smo hitro čez, potem pa spet gasa. Pridemo na melišča in potem do odcepa, kjer zavijemo desno gor. Čez nekaj minut pridemo do malega skalnega skoka, ki pa ne predstavlja pretiranih težav. Od skoka pa samo gasa ob steni Kukove naravnost gor do sedla Gulce (2257 m). Kratka pavza, gledamo proti nebu… Neki oblaki se nabirajo… Kot kaže ne bo nekega lepega sončnega vzhoda. Ampak mi vseeno lepo nadaljujemo proti vrhu. Od sedla se začnejo snežne zaplate, kjer pa je sneg dokaj mehak in zato ne potrebujemo zimske opreme. Previdno iščemo pot, prečimo in po 20 minutah od sedla pridemo na vrh – Kukova špica (2427 m)! Bravooo! Prijetni 2°C s šibkim vetrom. Ura je 0710 in sonce naj bi vzšlo, na žalost so proti vzhodu oblaki, zato kugle ne vidimo. No… 10 minut kasneje pa BAM! Oblaki se razkadijo, sonce posije! Tooop! 😍Kar naenkrat postane toplo! #tojtauzitek

Foto 1: #tojtauzitek

A se kar hitro spet veter skrije in postane hladno. S seboj sem imel torto in pa 2 piva plus Kombučo. Mislil sem, da bomo pojedli na vrhu… A mraz je pritisnil… Zato pospravim nazaj in bomo nižje dol našli primerno lokacijo. Pa tako sem se veselil, da bo malo lažji nahrbtnik… Več sreče prihodnjič. No nekaj minut še na vrhu, potem pa sledi sestop.

Foto 2: Današnja ekipa

Kar previdno se začnemo spuščati, saj je ravno toliko snega, da je grušč čisto malo pokrit in je malo zoprno, če ti spodrsne. Vmes je bila ena zoprna prečka, a smo jo super pohodili. Lepo počasi do sedla, od tam pa naravnost dol po melišču. Oblaki se razkadijo, sonce prižge… No… Čas za torto! Najdemo primerno mesto s travo, da se lepo na komot damo. Torto ven, pijačo ven…. Ufff… Pašee!

Foto 3: Pogostitev 😁

Kakšno uro ali več sedimo na sončku in debata teče. No počasi je čas za sestop. Nahrbtnik nazaj na hrbet in gasa dol po melišču naprej. Hitro zagledamo eno ogromno skupino, ki nekaj plezajo po skali in tolčejo v njo. Zvemo, da so pripravniki iz AO Rašica, kjer se učijo zabijati kline. Lepo je odmevalo. No ne zadržujemo se preveč, ampak gasa dol. Melišča kmalu zmanjka, sledi skalni skok in pa čista uživancija hoje po gozdu. Res najboljši del ture, lepo je položen in prijeten za kolena. Malo pred avtom se še enkrat ozremo nazaj, oblaki se že nazaj nabirajo. No v avto in gasa v Lesce na pico.😁 Ob izhodu iz doline je bila na tabli številka 191 (ob 13h).

Top dan! Top družba! Malo so se naredili plani za drugo leto, malo je bilo zajebancije… Skratka super tura! Naslednji teden pa upam, da bomo že kakšno snežno turo naredili.❄

 

Galerija: