Sneženje in vnetje ahilove tetive mi je malo dalo za mislit kam za vikend. Ahilovo mi je Maja zrihtala s »tejpi«… Bomo videli a bo šlo ali ne… Gojzarje sem tudi malo bolj drugače zavezal, tako da je gleženj pri rastišču ahilove ni bil čisto zavezan in mi tako ni pritiskal direktno, zgornji del pa je bil trdno zavezan… Včerajšnje sneženje, ki je nasulo 35 cm novega snega tudi ni bilo ravno super. Namen na Zelenico in potem še kam višje – če bo le VARNO!❌

 

No ob 10h parkirava na parkirišču na Ljubelju, ki je bil čisto zaseden… Taka gneča da joj! Skratka najdeva parkirišče, plačam tistih 3€ za cel dan parkirnine in gasa v hrib. Kar lepo je zgaženo do koče, veliko je tudi sankačev. Tempo je lep, umirjen (kar se da😋). Pri koči se ustaviva in narediva plan. Srečava Urško in Gorazda, ki isto premišljujeta ali bi šla na vrh… Urška se vrhu odpove, Gorazd pa tudi reče da ne gre na Begunjščico, saj se baje lepo udira – so bili samo turaši danes na vrhu… Pogledam Majo, ni sigurna… Bi šla ali ne? Lahko probava in potem vidiva do kam prideva… Če ne bo varno pa obrneva… Gledamo proti vrhu, noro piha… No… Pa probejva! Zato dava dereze gor in gasa v klanec… Prvih 50 višinskih metrov katastrofa! Pumpa mi dela na polno! Predira se mi do pasu… Tako ne bova mogla priti gor… 🙈Vztrajava, vztrajava in končno malo bolj trden sneg… Ampak samo za kratek čas! Zavijeva proti turni gazi…. Opaa! Bolj trden sneg, zato kar prečiva v desno. Sunki vetra nama malo nagajajo, ampak ni panike… Se bo itak treba mraza navadit. Prižgem GoPro kamero… Začne piskati… Premrzla baterija… Sploh ne bom komentiral… Pospravim vse skupaj in gasa gor.

Gaziva proti Centralni grapi, udira se minimum do kolen… Malo si zakolnem pri sebi… Ampak… Sej bo šlo! Trma dela! Ahilova mi zaenkrat še dobro drži, kar pomeni da lahko nadaljujeva. Zavijeva desno v centralno (levo Y) in tukaj se teren postavi malo bolj pokonci in pa zoži. Kar naenkrat rata vse trdo! Opaaa! Tempo malo zmanjšam, da mi ne bo Maja zaostala. Lepo počasi se vzpenjava do konca grape, kjer naju pričaka spet napihan sneg… Ampak samo nekaj korakov, saj naju spet pričaka trdota. Plus tega pride še veter, ki je konkretno močan… Lepo počasi nadaljujeva, kjer vidim ene stopinje, ki vodijo na vrh. Lepo poprečiva in stopiva malo pod vrh. Begunjščica (2060 m) je osamljena! Skoraj dve uri sva gazila od koče do vrha. 🙈

Foto 1: Maja proti vrhu

Pihaaaaaaaa! Majo kar prestavlja, jaz samo hitro odhitim na vrh. Hmm… Na vrhu brezvetrje! A 10 m nižje orkanski veter… Zanimivo! Hitro se poslikava in narediva plan za sestop. Greva po isti dol ali probava po Šentancu? Maja je bolj za Šentanca, meni je pa tko vseeno. Vidim ene sledi smuč proti plazu… Dobro, kot kaže je nekdo danes že šel tukaj… Greva probati, čeprav je pomenilo, da naju bo cel greben prestavljalo zaradi vetra. Hitro se spustiva do vstopa v Šentanski plaz, gledam malo nižje in opazim ogromno napihanega snega. Grem pogledati kakšen je občutek tam… Stopim na napihan sneg… Dober filing je. Super, greva tukaj dol… Malo analize, če je kje kakšna opast, ki visi iz grebena dol. Opasti ni, greva! Lepo počasi nadaljujeva po miksu mehkega in trdega snega, čist v redu gre. Sicer tukaj gor ne bi šel, ker se na mestih kar lepo udira… Drživa se malo bolj levega konca, saj se je z desnega dela videlo, da se je utrgal pred kratkim en plaz. Oči na pecljih in gasa dol. Spodnji del plazu se kar konkretno udira, zato se malo popeljeva po riti in tako prihraniva kakšen korak v globino. Kar kmalu se priključiva na pot, ki vodi do parkirišča. Enih 20 min hoje navzdol in že zagledava avtomobil. Konec za danes!

 

Razmere od koče proti Centralni grapi v spodnjem delu katastrofalne, potem malo pod vrhom pa čista milina – trd teren! Bilo je ogromno turnih smučarjev, ki so bili na vrhu. Najinih stopinj verjetno ni več, saj je bil veter zelo močan. Z Robleka gor na vrh pa ni bilo nobene gazi.

 

Galerija: