Tale teden vzel malo bolj na izi, da malo pridem k sebi. Plana za vikend ni bilo do petka zvečer. Maja gre na Gradiško turo, ferate meni neki ne dišijo preveč… Malo sem razmišljal o kakšni hudi grapi, nakar mi Andraž zvečer napiše, če greva na Planjavo po Wisiakovi grapi (III. 360 m). Priznam, grape v KSA so mi kar tuje, saj rajši zahajam v Julijce… Ampak glede na to da še nisem bil pozimi na Planjavi, se mi je zdela odlična ideja.

V soboto se dobiva šele ob  10h spodaj v Kamniški Bistrici, saj je Andraž direktno po nočni. Z Andražem nikoli ni dolgčas, saj prbije tempo v podn… To sem se že navadil in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Ubijalski tempo proti Pastircem, na zgornjem parkirišču že v 20 minutah… Ne morem verjet! Sej se ne splača višje hodit ob takem tempu… Vroče je noro! Trpim… Tolk nisem že zelo dolgo! Andraž je čisto naspidiran, jaz pa zadaj ko ena stara lokomotiva sopem. Na Pastircih v manj kot eni uri, kratka pavza… Saj moram priti do zraka… Danes že vidim, da ne bom moj dan! Hitro potem naprej proti izravnavi in gasa proti vstopu v Wisiakovi grapi. Spodaj si dava gor dereze, pol pa samo v klanec prtegnt! Grapa je res noro zalita, zato ni bilo tako hudo kot sem mislil da bo. Zadnji skok je lepo zalit, trd! No nadaljujeva naravnost gor, proti naslednji grapi ki vodi na vrh »zahodne« Planjave. No tam projektili noro letijo dol! Od skal, snega… Preveč je toplo in midva sva malo prepozna… Andražu 10 cm stran švigne kamen… Ok! Dost zajebancije! Zavijeva proti letni poti na Planjavo (Sukalniku), takoj prečenje. Na derezah se nabirajo cokle… Kakšna zajla je celo zunaj! Skratka prečenje in potem kar naravnost gor proti vrhu. Tukaj so bile stopinje… No potem pa Andraž začne zavijati v levo. Kam gre? Jaz zadi trpim ko ne vem kaj… Danes res nisem pravi… No teren se postavi pokonci, zavijeva proti eni grapi, ki je malo tudi kopna… Tisto se skobacam čez… Zagledam na vrhu Andraža… Pravi da je to zahodni vrh Planjave… Dobro… Kje pa je potem tisti vrh, ki ga poleti obiščemo?? Pokaže tam dol… Ok… Sej ni tako daleč…«Hja Gašper, vidiš tale greben? No tukaj greva!« Faaak! Pa to bo treba jahat cel greben no! Pismoooo! Andraž je rekel, da ga je dva tedna nazaj prečil in da če bo sneg zdržal, bo super…😲

Uff! Bolj kot gledam tisti greben, manj mi je jasno kako bova šla čez. No zagrabiva opremo in gasa… Odjuga je res nora… Najprej malo dol, potem pa naravnost gor na greben. Hmmm?? Pridem na greben, gledam Andraža kako ga jaha… Ok! Ni druge… Gledam levo, Logarska dolina express… Gledam desno… Kamnik express… Aaaa! Delajo se mi cokle, ampak tistih nekaj deset metrov uspe! Uff! Kepca! Sedaj samo še malo spusta in prečenje do najvišje točke Planjave. Sneg je še vedno isti, gnil… Ampak nama lepo uspe… No Andraž dela spredaj stopinje, jaz pa zadaj trpim. Hitra pavza na 2394 metrih! Kam pa sedaj? Mislila sva še Brano pohodit, ampak proti Kamniškem sedlu ne zgleda nič lepo…. Dol v grapo se pa ne bova spuščala in potem spet gor na sedlo… Dosti je za danes… Greva na Repov kot dol in to je to!

Dol je šlo zelo hitro, vmes sicer zmanjka sledi, zato potegneva špuro sama. Sneg z vsakim metrov bolj južen, zato se vmes peljeva kar po riti… Prav veliko ljudi ni bilo. Na okrog 1600 metrih dava dereze dol in gasa kar se da proti avtu! Spet ena odlična tura!

 

Sneg je res južen, saj so temperature zelo visoke! Če bi imela možnost, bi štartala zgodaj zjutraj in bi bile razmere tudi boljše! Drugače pa fletna tura, malo adrenalinska… Zaenkrat je grapa zelo lepo zalita, tudi snega višje gor je še ogromno. Nabralo se je 1800 metrov vzpona.

 

Video:

Galerija: