Vedel sem, da bom šel nekam po službi, nisem pa vedel na kateri hrib. Malo premišljujem in pridem do zaključka, kaj če bi šel pa turno… Ampak kam? Kje mi je najbližje po službi. Pride mi na pamet Krvavec! Ok… Je urejeno smučišče in s turnimi po smučišču ni ravno neke fore… Ampak malo, da grem na sneg, bo tudi tole super!

Po službi se zapeljem do Cerkelj, od tam proti Ambrožu pod Krvavcem. Tista dolga strma cesta me letos še čaka, da jo osvojim s specialko. No cesta je normalno prevozna, parkiram na Planini Jezerca (1410 m), tam plačam parkirnino (2€). Ravno, ko se obuvam pa mimo priseka Janez… Ooo… Danes sem na njegovem terenu. Saj se mi je kar zdelo, da ga bom srečal. No lepo se pripraviva in gasa! Na parkirišču je gromozanska megla, malo me je bilo strah ali bo tudi na vrhu tako slabo.

Smučke gor že nekaj metrov od avta in zagrizeva v klanec proti Kriški planini (1480 m). Kar nekaj turnih smučarjev je pred nama, alpske smučarje pa lahko prešteješ na prste ene roke. Skratka, kar kmalu se megla razkadi, dobiva razgled! Sicer je zgoraj še vedno oblačno, ampak boljše to kakor nič. Nadaljujeva proti vrhu Krvavca (1853 m), od tam kratek spust in še zadnja strmina proti Velikemu Zvohu (1971 m). Strmina ne popušča, Janez hodi cikcak… Jaz pa sprobavam svojo pumpo, zato jo prtegnem kar naravnost gor. Pulz itak začne naraščati, narašča pa tudi veter. Kar naenkrat se razjasni! Noro! Za nameček pa še mimo naju ratrak, kar pomeni da bova imela nazaj grede super rebrca za spust! 😍 Tempo pojačava, klanca zmanjka – sva na vrhu! Sicer še vedno piha, ampak se kaže sonce. Razgledi so tukaj res fenomenalni! Imaš razgled na Julijce, Karavanke in seveda KSA. No ravno se pripravljava, da se spustiva po strmini, mimo priseka Igor. Oooo! Sicer je prišel kar peš, saj ima rajši izziv, da se mu malo udira, kakor da bi se peljal s smučkami. 😜 Z Janezom se odločiva, da se spustiva iz Zvoha v luknjo po neurejeni strani in potem še enkrat peš na vrh.

Foto 1: Grizi proti vrhu! Foto by: Igor

Z vrha se spustiva na desno stran, kjer so bile razmere dokaj dobre. Kar hitro dobiva hitrost, zato me vmes kar malo premetava po teh kucljih. No 200 m višine nižje je konec pravljice. Še enkrat gor kože in gasa gor! Sonce že lepo zahaja, tako da sončni zahod vidiva kar med potjo. No sonce gre dol, midva gor. Ratrak nama je lepo pripravil smučino, tako da bo super spust. Na vrhu spet piha, sedaj še bolj. Hitro se zrihtava in se spustiva proti parkirišču. Še kar nekaj turnih smučarjev se vzpenja gor, ko midva drviva dol. Kako hud filing, ko zarežeš v ta mehka rebrca, noro! Po spustu sledi malo vzpona, kjer morava dati smučke dol. Tisti kratek vzpon na vrh Krvavca in potem še spust do avtomobila. Sneg v spodnjem delu je bil kar slab, malo pomrznjen in nakupčkan. Še ko sva bila pri avtu, se je še kar nekaj smučarjev začelo vzpenjati.

Evo tura končana in čas je za odhod domov. Tako lepo presenečenje, za poslatico tak hud sončni zahod! No alpskih smučarjev ni bilo veliko, tudi vse sedežnice ne delajo… Je pa zato več turnih.

Galerija: