Bolivijski altiplano – 1.5.2019

Budilka ob 7h, zajtrk 7:30 in štart ob 8h. Zajtrk spet isti tako kot zadnjih 15 dni – prokleta jajca! No še par dni bom potrpel, potem pa da ne vidim jajc do nadaljnjega! Štart je bil seveda zamaknjen, tipično! Danes nas čaka 200 km vožnje po puščavi. Jupi! Zjutraj je bila pol metra nad cesto megla, ki pa se je hitro umaknila. Zraven hotela so se pasle tudi lame, itak jih je bilo potrebno poslikat. No štartali smo spet prvi. Po 15ih minutah smo se ustavili pri vojaški postojanki ko smo prečkali železniške tirnice. Tukaj spet en kratek fotošuting. Naslednja destinacija so bile korale. Ja korale sredi puščave! To pomeni, da je nekoč bilo tukaj morje. Nato smo se peljali proti vulkanu Ollague in na poti skoraj povozili lamo! Je preživela! Vmes smo se tudi ustavili na lepi lokaciji, kjer smo lahko občudovali ta vulkan. Z Žigom sva se malo sprehodila in našla eno lepo skalo za slikat in plezat. Malo užgem free solo, Žiga poslika in hitro nazaj v avto pa naprej. Sedaj so na vrsti jezera in flamingoti. Vsako jezero je bilo drugačno, ker je imelo drugačno barvo vode zaradi različnih kamnin. Prvo jezero je imelo bolj malo flamingotov, ampak ko smo prišli do lagune Hedionade… No tam jih je bilo pa tisoč! Tukaj smo imeli tudi kosilo, ki smo ga spet s sabo pripeljali – piščanec (mrzel). Po kosilu še dva jezera s flamingoti in potem skozi en kanjon. Najprej smo srečali vikunje (zgledajo ko srne) in kasneje viskače (ko zajci).  Skozi kanjon in potem smo se vzdignili na 4726 m, ki je tudi naša najvišja nadmorska danes. Nato sledi spust do kamnitih dreves. Zanimiva zadeva, iz skal narejena »drevesa«. Tukaj sem spet nekaj plezal, se je malo poslikalo in nazaj v avto. Sledil je še zadnji spust in vstop v park Laguna Colorado. Tam smo videli jezero rdeče barve in pa spet en kup flamingotov. Naredimo en krog, sonce zaide in kar naenkrat postane zelo hladno! Od tam smo imeli 15 min do hotela. Današnji dan je bil top! Tako huda puščava! Samo občuduješ lahko! Sicer imam malo prehlajene oči od včerajšnjega slanega jezera, ampak bo za zdržat. Ob 19h večerja – špageti z neko omako. Top! Po večerji malo nočnega fotografiranja, potem pa spat, ker se jutri spet zgodaj ustane.

 

Adijo BOLIVIJA! Bienvenido a Chile 2.5.2019

 

Budilka ob 4:45. Kakšen mraz! Kar težko je bilo iti iz te tople postelje. Zunaj je bilo malo pod 0 stopinj. Ruzake na streho in gasa proti fumarolam, na nadmorski višini 4860 m – so najvišje ležeče fumarole na svetu. Tja smo prišli v temi, zato smo mogli počakati na svetlobo. Kako zanimivo! Malo smo videli kako gre iz zemlje para par metrov v zrak. Ko smo prvega pogledali, smo se zapeljali naprej do še večjih! Ko smo se nagledali, smo se začeli spuščati. Začelo nam je sijati sonce in lepo se je začelo greti. Kar naenkrat zagledamo jezero, v sredini zamrznjeno, ob obali pa vroči vrelci. Čez kakšni dve minuti zagledamo terme, no v bistvu dva bazena. Zunaj je bilo še vedno okrog ničle, iz vode se je pa lepo kadilo. Kupim karto, se slečem in skok v vodo. Ne me j*bat! Kako vroča voda! Hudo! Kaj, a bom opekline dobil? Voda je imela okrog 38 stopinj. Zunaj mraz, jaz pa se kuham ko rak. Noro! Pa samo 1$ vstopnina… Tukaj se lahko še Gorencu smeji! J Ene 20 min se namakam, tako da sem imel že vse spužvaste roke. No sledil je najtežji del. Mogel sem it ven iz vode. Skočim ven, a ker sem bil tako prekurjen, me v bistvu ni zeblo! Hitro se obrišem, potem pa na zajtrk. Danes celo niso bila jajca, ampak jogurt pa kosmiči. Končno! Po zajtrku smo nadaljevali proti Čilu skozi puščavo Dali (zaradi skulptur) do zelenega jezera. Jezero zaradi čudne svetlobe ni bilo obarvano zeleno. Od jezera do meje nas je čakala ena ura vožnje. Pridemo do Bolivijske carine, tam zapustimo jeepe, damo vozniku napitnino in se usedemo na avtobus, ki nas bo peljal v Čile. Na Bolivijski strani nobenih komplikacij, Rok nam je pobral potne liste in nam vse zrihtal. No pridemo do Čilenske meje.. Tam se je pa vse skupaj malo zaustavilo! Po kakšnih 30 min čakanja smo le prišli do meje. Tam smo mogli nahrbtnike odpreti, da so jih pregledali. Tukaj se ne šalijo! Ko so bile vse formalnosti mimo, se usedemo na bus in se spustimo za 2000m višine v majhno vasico San Pedro. San Pedro je kar zanimiva in draga vasica, čisto turistična. Imajo tudi zanimiva pravila, da ne smeš kaditi in piti alkohol ne zunaj, ne v hotelu, ne v gostilnah. Še največja zmaga pa je ta, da na vsakem koraku prodajajo alkohol in cigarete. Logično ane? Pravijo, da je cela vasica tretirana kot pokopališče in zato taka pravila. Ampak piješ pa lahko 100m notri v puščavi.. Jooj! Mi smo imeli namen organizirati piknik. No na koncu smo ga speljali, si malo pravila drugače zamislili, a najbolj važno je bilo, da smo se imeli super! Okrog 23h smo zaključili, da ne bi prišli kakšni policaji. Na prvi vtis kar policijska država!

 

Galerija:

 
Failed to get data. Error:
Quota exceeded for quota metric 'All requests' and limit 'All requests per day' of service 'photoslibrary.googleapis.com' for consumer 'project_number:762767484204'.
0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja