Namche Bazar – Everest view hotel (3880 m)

22.10.2018

Budilka danes ob 05:00, saj sva želela ujeti prve sončne žarke, glede na to, da naju je včeraj presenetila megla. No, ker je težko ustat iz tople spalke, so se dremeži nadaljevali do 05:45, ki je bila zadnja priložnost (če želiva kaj videti), da ustaneva. Jaz sem vstal, Jan pa še naprej dremal, zato sem ga mogel zbudit. Zakličem: »Jan! Jan!«, on lepo še naprej spi. Se lepo oblečem, vmes ga še pokličem, ampak brez odziva. Ko sem se oblekel, sem ga imel dosti in ga ruknil, no takrat se je zbudil. Končno je vstal, se oblekel in ob 6h sva bila že zunaj. Brrr! Kako je bilo mrzlo! Še dobro, da sva bila dobro oblečena. Stopiva ven, nikjer nobenega, a dan je bil zelo lep. Vzamem fotoaparat, naredim par slik in se premakneva nižje, kjer opazujeva, kako sonce osvetljuje vrhove. Ko sva se poslikala, se vrneva v hotel, spakirava samo majhen nahrbtnik. Danes je namreč aklimatizacijski dan, kar pomeni, da se bomo malo dvignili in potem spustili nazaj na začetno višino. To je odlična tehnika, da se privadiš na nadmorsko višino. Izvedela sva tudi, da se bova mogla (zaradi gužve) izseliti iz sobe in iti eno nadstropje višje. Zajtrk je bil planiran ob 07:30. Ponavadi naju je vodič že čakal dol, prinesel čaj in hrano. No, danes ga še ni bilo. Tudi deset minut kasneje, ne duha in ne sluha o njem. Malo sva bila že nejevoljna, ampak se je primajal malo pred 8h, ves zaliman. Zajtrk se je zamaknil in posledično smo začeli kasneje hodit. Malo naju je bilo strah, da bo Everest spet v megli, kakor je navadno v popoldanskih urah. A bilo je sonce! Namche je res lepo mesto! Obdan na severu s hribom, jugu z dolino in vzhodno in zahodno pa z gorami. Lahko bi rekli #namchejeraj.

Cilj današnjega aklimatizacijskega dneva je bil Everest view hostel na 3880m. Najprej smo štartali iz hotela proti muzeju Sagamartha Nation Park. Tukaj smo zagledali tudi prvič Everest v živo (brez megle). Čeprav je bil zelo daleč, a se je videla špica + izstopal je tudi Ama Dablam (6812m). Zraven muzeja je bil postavljen tudi kip prvi šerpi, ki je osvojil Everest, Tenzig Norgay. Ko smo zunaj poslikali, smo šli pogledati v muzej. V muzeju smo našli vse, kar je potrebno vedeti o temu parku.

Nato smo se odpravili proti našemu prvotnemu cilju, Everest hotel View-u (3880 m). Iz muzeja smo se malo spustili in nato strmo dvigali. Napredovali smo zelo lepo, moj povprečni pulz je bil 90 bpm (kar je za višino 3600m super). Po približno 45 min vzpenjanja in prehitevanja drugih smo prišli do druge točke, od koder smo videli Everest. Tukaj je bilo še lepše, čista pravljica. Od tukaj se je videlo (Nuptse (7861 m), Everest (8848 m), Lhotse (8516 m) in Ama Dablam (6814 m)). Seveda sem doma obljubil kolegici eno stojo in ker me je strah, da ne bom imel moči na base kampu, sem jo rajši naredil tukaj. Od te točke nas je potem čakala še 20 min dolga pot do hotela, ki je zelo lep, a tudi zelo drag. Za eno majhno in srednjo skodelico čaja smo plačali 1120 R (10 $). Kar drago! Ampak je bil zato razgled najlepši. Ker je bila ura že 11.30, smo se spustili na drugo stran v dolino, kjer smo v Khumjung-u (3780 m) tudi jedli. Za kosilo sem si naročil nudle z jajci in ingverjev čaj. Kosilo je bilo zelo okusno, zaenkrat najboljša hrana na treku! Iz Garden Lodga (kjer smo jedli kosilo) smo se odpravili do šole – Hillary school, kjer smo se lahko na lastne oči prepričali, kakšne šole imajo v hribovitem svetu. Šola deluje tudi s pomočjo prostovoljnih prispevkov in čeprav sva Gorenca, sva dala kakšen rupij ali dva. Ko smo se sprehajali po igrišču, smo srečali dva prikupna otroka. Najprej smo si metali frizbi (počen CD). Rečem lahko, da se znajo bolj zabavati, kakor mi. Na koncu smo naredili še eno sliko, po mojem mnenju ena izmed najlepših slik na treku!

Pot nas je nato vodila skozi vas in spet v hrib. Ga ni bilo danes že dovolj? No, sicer je bilo hriba samo 20 min, vmes smo (po pričevanju vodiča) videli rdečo pando. Želel sem ga slikati, pa imam premajhen zoom na fotoaratu. Ko je zmanjkalo hriba, smo zagledali tempelj (na vrhu Khumjung La – prelaz). Po templju pa je sledil samo še spust do starega letališča (Syangboche letališče 3748 m). Letališče je bilo neprimerljivo daljše kot tisti v Lukli, a je imel dva problema. Prvi problem je ta, da je letališče zelo visoko in prileteti iz Kathmanduja (1400m) sem gor direktno, je pomenilo še večjo obremenitev za naš organizem. Drugi problem pa je, da bi se turisti pripeljali direktno gor in bi to pomenilo, da bi nižje od letališča vse vasi imele neprimerljivo manj obiska kot sedaj (ni računice). Od letališča je sledil spust 20 min in zagledali smo Namche v vsej svoji lepoti! Tam smo naredili par slik in potem še 15 min hoje navzdol do samega mesta in naprej do hotela. Tam naju je čakalo presenečenje.

Kot sem že prej napisal, nama je vodič rekel, da se bova mogla preseliti v višje nadstropje. Nisva pa vedela, da naju bo preselil v sobo, kjer so spali vodiči! Soba je bila zelo majhna, brez oken, dve majhni postelji. Imela je pa nekaj, kar druge sobe v spodnjem nadstropju niso imele – BREZPLAČNO ELEKTRIKO! No pa pozabil sem povedati, da je bila streha tudi bolj boga (upam, da ne bo deževalo). Ampak načeloma naju soba ni motila, saj sva bila pripravljena na vse. To, da je bila pa elektrika, je bila pa odlična novica, zato sva hitro dala filat vse, kar sva imela (še dobro, da nisva kakšnega izpada naredila). Jaz sem se tukaj tudi prvič stuširal na treku. No, ubistvu je tuširanje v narekovajih, saj sem splaknil samo na hitro zgornji del, ostalo pa z robčki (voda je bila res zelo mrzla). No v ta namen sem tudi prvič zamenjal majico in gate (hudo, a?). Saj imam s sabo samo 4 majice in gate + cunje se ne sušijo, tako da neke druge alternative nimaš. Ja vem, na treku bom pacek! A če bi se želel delati finega, bi šel nekam v hotel All inclusive v Egipt in se tam tuširal 3x na dan. Ta dan sem tudi probal oprati majico, no voda je bila blizu ledišča. Majico sem dal sušit (do jutra se ni posušila).

Sledil je počitek in ob 17h naročiva večerjo. Danes je bil na meniju spet riž z jajcem, večerja je bila ob 18:30. Po večerji sva se malo slabše počutila, mene je malo kuhalo (verjetno zaradi mrzle vode), Jana pa glava bolela, zato sva šla kar v posteljo. Ampak nisva šla spat, spet sva zganjala norčije in ob 22h zaspala, spal sem odlično!

 
Failed to get data. Error:
Quota exceeded for quota metric 'All requests' and limit 'All requests per day' of service 'photoslibrary.googleapis.com' for consumer 'project_number:762767484204'.

Podatki:

  • Razdalja: 7,86 km
  • Čas: 3:20:56 ur
  • Skupni vzpon: 583 m
  • Skupni spust: 581 m
  • Najvišja višina: 3889 m
  • Najnižja višina: 3442 m

Hrana:

  • Zajtrk: Palačinke z banano + ingverjev čaj (400Rs)
  • Kosilo: Nudli z jajcem + ingverjev čaj (750 Rs)
  • Večerja: Riž z jajcem + ingverjev čaj z medom (650 Rs)
  • Skupaj stroški: 1800 Rs (15,6$)

Linka:

Garmin: Več Podatkov

Relive ‘Morning Oct 22nd’

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja