Karantena je mimo in se že vidi gneča na nekaterih vrhovih… Samo varno! Delovni vikend, prost teden… Kaj češ lepšega? Vremenska dokaj lepa, vsaj zjutraj top! Toj to! Gasa! Kam? Plan je narejen za cel teden, prvi vrh bo Skuta. Pokličem Matjaža, če bi šel zraven… Sem mu obljubil, da ga peljem na zimsko Skuto. Sicer karantena nama je malo ponagajala plane, ampak ni panike! Razmere naj bile dokaj slabe… Bova videla kaj in kako. Včeraj je Mitja obrnil. Bova tudi midva??

 

Matjaž pojamral, da tempo ne bo tako hiter in da bi prej štartala… Ni panike… Se dobiva ob 0130 v Kamniški Bistrici in se zapeljeva do »Konca«. Parkirava avto in gasa od tukaj naprej peš. Noč je bila lepa. Pot itak že poznam na pamet, Matjaž pa gre prvič… To bo lep krst! 😉 No spodaj v začetnem delu ni snega, tako da napredujeva dokaj hitro. Kar pošteno toplo je bilo od najinega tempa, zato sva dala jopice dol. Do 1800 m brez snega, nato pa se začne sneg. Dava dereze gor in gasa po snegu – da se sneg v »spodnjem delu« obiti po levi. Matjaž piha zadaj… Tamau, zdrž mi! Še zadnja strmina in zagledava Bivak pod Skuto. Prva majhna zmaga! Dve urci od avta do bivaka. Hitro notri. Pohvale za popravilo vrat! Spet je bivak lep! En hiter zajtrk, ob petih pa je potrebno štartati proti Skuti, saj sem se bal, da nama bo sonce povzročal težave. Ampak težava ni bila v soncu, ampak v megli! Kakor že videno neštetokrat – oblaki prišli iznenada. No… Vsaj ne bo odjužil sneg. Od bivaka užgeva kar prečno proti vstopu v steno. Plazovi so lepo leteli v zadnjih dneh… No začne se strmina! Oblačno nad 2400 metri, zato malo pred sedlom zasije sonce! Vaaaaau! Kakšen vzhod! Do sedla se nama ni udiralo, zato sva lepo napredovala… Sneg je bil res dober! No saj je bil tudi mraz čet noč (-10°C). Na sedlu počakam Matjaža, ki je malo zaostajal… Ampak… Sej se nama ne mudi nikamor. Na sedlu opast, zato jo pošljem v dolino na drugo stran. Začetni del kar lepo primanjkuje snega, zato so klini zunaj. Lepo napredujeva.

Slika 1: Sončni vzhod pod Skuto

No potem se je pa začelo… Čista jeba! Prtegnu sem jo kar po letni, saj nama je lepo ponujala markacije. Hmm… Ampak je en problem… Premalo snega… Ampak ravno toliko, da sva imela probleme z drzanjem po skalah. Na nekaterih mestih je bila odjuga… Drugje pa nič snega. Malo mi vroče postaja… Vidim zajlo. Super! Ampak jo gleda ven samo nekaj cm, ostalo pa pod trdim snegom… Ahh… Pol pa nič! Gasa naprej. Potem pa zagledam mesto »prečke«. Fak! Prbijem notri dereze… Zaškrta! Skale! Aaaaa… Probam malo višje it… Ne bo šlo! Treba se bo spustiti ene par metrov in nadaljevati po letni poti. Začnem spuščati… Dereze itak ne primejo, ker je 2cm snega, spodaj skale… Preklinjam… Ampak  pri sebi… Treba bo improvizirat… Slovenci smo odlični v tem… Cepine zabijem kar v travo tam (dve majhni fliki) in se spustim… Trava… Zdrži! Srce razbija… Konec! Zagledam klin! Od veselja zavriskam… Gremo naprej… Čez nekaj metrov čist trd sneg. To se išče! Zabijam malo bolj v sneg, da naredim lepe stope za Matjaža, ki mi sledi. Prečenja res ne maram… Gledam dol… Pod mano 400 (višinsko) metrski tobogan. 24.12.2019 so bile boljše razmere… Ampak, bomo rešil tud to! Cepina se zabijata, derezi sledita… Prečke konec! Zagledam markacijo naravnost gor. Matjaž se zadere, da naj ga počakam… Ok, bom počakal… Naštimam se malo čudno… Ni bil ravno udoben položaj, ampak drugače ni šlo… Oprt na obe nogi… Nogi se mi začneta tresti… Ajde Matjaž! Pridi! Me dohiti in greva naprej. Nekaj metrov višje zagledam zajlo. Pot je tam kopna… Zraven pa snežena grapca. Grapca ali praskanje? Enkrat sem se že nategnil danes, ko sem nekaj po svoje šel… Praskanje »it is«! Hitro po zajli gor. Zagledam poličko, ki je zasnežena… Uf… Skuta danes noče odnehat a? Objamem skalo in čez poličko do klinov. Ob klinih gor. Megla naju ujame… Ni panike. Nekaj metrov in stojim na vrhu Skute – 2532 m!! Tretja zimska Skuta v enem letu! Se zaderem – aaaaa! Na vrhu me sploh megla ne zmoti… Samo da nama je uspelo! Matjaž par minut za mano na vrhu. Ima na izbiro: Po isti nazaj ali pa na bivak pod Grintovcem. No ne bom napisal kako je rekel ?… Ampak zbral je stran proti Kokrskem sedlu… No nazaj po isti poti bi bilo res… No… Tudi jaz ne bom nadaljeval stavka.?

Slika 2: Edina fotka iz vrha kjer se kej vidi. ?

Par minutk pavze in priprave na spust. Megla je bila zelo gosta, zato vklopim svojo navigacijo na uri in gasa… No megleno je bilo samo prvih 50 m spusta. Kot kaže se zadržuje samo nad 2500 metri. Nadaljujeva proti Štruci. Sneg mehak, ampak se da lepo hodit. No kar kmalu prideva do razcepa: Dolgi hrbet ali bivak. Glede na vreme je bila edina logična izbira bivak. Bo Dolgi hrbet še malo počakal. Zato se začneva spuščati… Sneg je na pravih mestih, zato brez problemov premagava tistih 100 višincev – markacije so zunaj. Sledi prečenje, spet! Ravno pod steno… Začne nekaj pokati… Bam! Plaz! Za mojim hrbtom! Med mano in Matjažem je bilo ene 50 m razdalje. Ni bil velik plaz, bi bilo pa neprijetno kakšen kamenček dobiti kam v telo… Ampak na srečo ni bilo nič! Pošopam to prečenje in sledi spust do bivaka Pavla Kemperla (2100 m) – bivak pod Grintovcem. No tudi tukaj so vrata popravljena (decembra 2019 jih sploh ni bilo). Sledi malica, treba se je okrepčati. Tudi sonček posije! Ampak proti Skuti pa je še megleno… Pa nič za to… Presrečen, da nama je spet uspelo! No do bivaka (iz Kokrskega sedla) pa so bile narejene stopinje. Lepo se spustiva po poti navzdol in na 1900 metrih zmanjka snega. Dereze dol… Sledi še tisti zadnji vzpon pred »vratci«. Samo na dveh mestih je malo snega, ampak nikakršnega problema. Od vratc se spustiva do Kokrskega sedla (1793 m).  Pri Cojzovi koči srečava Mici. Mici prav, da ma čist dost sam do sedla… No pa prav ima! Zakaj bi že v ponedeljek bil čist napsihiran od adrenalina? Hmm… Ups! ?

Skratka… Par besed, potem pa še zaključni spust do avta. Jooj… Ta spust se mi vedno vleče! Pot do Kokrskega sedla je kopna… Če si pa želiš malo popestriti spust/vzpon… Se pa spustiš v zasneženo »grapico«. Lepo je šlo dol! Ampak se konča, ko prideš v gozd. Od tam pa trpljenje do avta. Metri se odštevajo in dokaj hitro prideva do avta. Hitro sezut, se zategnit do izvira Kamniške Bistrice in ohladit nogi! Paaaašee! Voda ima 7°C. No prav dolgo se nisva namakala, sva bolj soft variante.?  Od tam pa v Kamnik na pijačo. Paše spet po dolgem času iti ven na pijačo! Tako je bila odlična tura zaključena!

 

Bravo Matjažu za osvojeno Skuto! Meni je zimska Skuta definitivno bolj zahtevna od Triglava… No tudi Triglav pride na vrsto… Prav kmalu spet!

 

Video:

Galerija:

 
Failed to get data. Error:
Quota exceeded for quota metric 'All requests' and limit 'All requests per day' of service 'photoslibrary.googleapis.com' for consumer 'project_number:762767484204'.

 

Pot: