Kliče mene Franci v četrtek:« Gapi, sobota Triglav?« Ufff… Ta mesec sem bil že dvakrat, nazadnje dva tedna nazaj… Potem malo pomislim… 29ga smo… To pride na vsake štiri leta! Hitro pokličem nazaj in povem, da sem za. Edino malo so me skrbele razmere, saj je v sredo zapadlo 40 cm snega, res pa je, da je bil naslednje dni kar močan veter… Bomo videli…

 

V petek se prikobacam domov šele ob 22:30, hitro spakiram in gasa spat ob 23h. No budilka zvoni ob 00:03… Amm? Eno uro spanca… No boljše kot nič! S Francijem se dobiva ob 00:40 v Lescah. Napoved je bila bolj boga – oblačno in vetrovno. Ko se peljeva proti Krmi vidiva na nebu kar nekaj oblakov… Kot kaže bo bolj švoh sončni vzhod… No sam da se gre!

Zapustiva asfalt in se odpeljeva proti Lesi. Cesta v Krmo je normalno prevozna, čeprav je cesta malo zasnežena… Ampak ni panike! Pri avtu razmišljava ali bi vzela krplje… Dodatna teža… Jaz nenaspan… Maaa… Vzameva! Rajši nesem, kakor da gazim pol poti! Ob 01:45 štartava izpred parkirišča. Pot je že takoj zasnežena, a NI ledena! Lepo napredujeva… Kar nekaj snega je tukaj nametalo! Zagledava eno špuro turašev. Se pravi je tisti drugi avto na parkirišču od nekoga, ki je že pred nama štartal. Sled se lepo vidi, zraven pa so bile tudi ene stopinje, ampak že malo zakrite. Hitro napredujeva, vmes debata… Pot z vsakim višinskim metrom bolj zasnežena. Snega je dovolj, da je prekril lepo tisti led, ki je bil 2 tedna nazaj v spodnjem delu. Malo pod Prgarico pa se nama začne kar fejst ugrezati. Ja nič… Krplje gor! Tudi veter je lepo vlekel po dolini Krme… Super….

 

Krplje na noge, hitro en gel in gasa »grizt« v breg! S Francijem se malo izmenjujeva, saj se je kar lepo udiralo. Špura od turnih smuči se je malo videla, stopinj pa ni bilo več… Zato slediva turnim. Na Prgarici kar hitra pavza… Nekaj na hitro pojeva in gasa proti Kalvariji. Od Prgarice do sedla se je udiralo konkretno! Gaz sva potegnila, tako kot more bit – zimska varianta! Kar nekaj energije porabiva, da prideva do sedla in od tam do vstopa v Kalvarijo pa čisto pomrznjeno! Dereze?? Nee! Greva s krplji, saj ne veva kaj bo naprej… No Kalvarija… Je res Kalvarija! Nepredelan sneg, udiralo skoraj do kolen, kljub krpljem. Vmes potem malo trdega snega… Fajn mix! Energije gre kar veliko… Pizdim se… Telo je utrujeno malo… Franci prevzame pobudo… Energije mi zmanjkuje… Treba pojest še en gel, ni druge! Prtegnem gel… Baam! Ko sova! Zbujen! Gasa naprej proti vrhu Snežne konte. Malo preveč sva šla v desno, zato sva mogla prečit po kar lepo trdem snegu in to s krplji! Fantazija! Kaj bo še danes?! Prečenja konec in sledi še zadnjih 150 m višincev do Triglavske koče. Gel je popustil… Jaz pa v poden dol z energijo… Konec je… Komaj sem se privlekel do koče, čeprav od konte naprej je bil sneg lepo spihan in je bil dovolj trd.

Foto 1: Nebo se lepo barva!

 

Na Kredarici piha s sunki do 122 km/h. Super! Hitro se pospraviva v kočo. Nekaj je treba dati pod zob! Ura je šest. Se pravi štiri ure ugrezanja, da sva prišla do Kredarice. Nekaj se tudi oblaki delajo v smeri vzhoda, a se nebo lepo začne barvati! Kakšne barve! Zunaj -3°C, veter še vedno okrog 100 km/h. Kaj sedaj? Greva dol? Priznam, ni mi bilo iti za dol… Ni mi bilo pa izzivat v 100 km/h vetra. Okrog osmih se veter malo umiri, pade na okrog 60 km/h. S Francijem se odločiva, da greva vsaj do prečke pogledat, če sva že tukaj. Hitro se oblečeva, nahrbtnike pustiva v koči in gasa! Sedaj sem bil ko nov, sendviči so mi dali energijo! Prideva do vstopa v »steno«. Veter pojenja! Opaa! Gasa! Hitro do prečke… Prečka napihana malo… Ni panike, jo očistiva. Greva naprej. Do Malega Triglava vmes par metrov napihanega snega, drugače pa kar lepo spihano vse… Malo pod Malim Triglavom imaš kakšnih 15 m čistega ledu – previdno! Prideva na Mali Triglav… No tukaj začne malo pihati… Ampak ni sile! Greben je lepo prehoden, kakšen sunek vetra naju prisili v počep. Od grebena naprej pa se začne veselica! Napihan sneg v špico! Kaj takega še nisem videl… Franci gleda, kako bi to prišla čez. No najlažje kar po vrhu špice – bova zajahala Triglav! Sneg je v špici super – lepo predelan, tako da se cepini lepo zapikajo notri. Premagava tistih napetih 15 m špice… Pulz je bil malo povečan, saj nama je še veter malo ponagajal + delala sva gaz. Po 15 m prideva do zajle. Sicer, tukaj je še vedno špica… Ampak sva se preselila na levo stran in hodila ob zajli. Veliko lažje! Do vrha drugih posebnosti ni bilo… Sneg je res lepo predelan! Kmalu zagledam Aljažev stolp. Bravo Franci! Objem! Dobr sva ga pocufala, ajga! Treba je samo še varno priti dol!  Letošnji moj peti Triglav, prvi na 29ga februarja! Nekaj fotk… Vreme na vrhu: Sončno, razgledi fenomenalni… Veter – minimalen. Ampak se to kar hitro spremeni! Veter začne kar fajn vlečt! Čas za odhod!

 

Foto 2: Špica

 

Pograbiva cepine in se zapodiva proti Kredarici. Že kar hitro naju ujame veter, kar je pomenilo, da sva morala hoditi bolj sklonjeno. Hitro premagujeva višnce, prideva do špice. Stopi so super! Ritemsko dol… Veter začne »prbijat«! Ledeni delci mi tolčejo po obrazu… Faaak! Podkapa mi je zlezla dol, zato sem imel cel obraz odkrit… Veter piha… Ledeni delci se zaletavajo vame… Jaz se z obema cepinoma zabijem v špico… Veter poneha… GASA! Hop, hop! Ni časa! Čez petnajst sekund spet sunki vetra. STOP! Zabijem se spet… Počakam… Kolnem, ker se ledeni delci še vedno zaletavajo vame. Poneha… Spet gasa! Prideva na greben. Na grebenu piha ko pri norcih! Po mojem občutku okrog 70 km/h (sem doživel tudi že več). Zato se po grebenu za ziher premikava kar po vseh štirih… Nikoli ne veš kdaj te bo kakšen močan sunek presenetil… Adrenalin špila… Odlično! Treba ga je malo začutit! Na Malem Triglavu pa preneha pihati in do Kredarice lepo v miru, brez kakšnih adrenalinskih vložkov zborbava! Sneg še vedno odličen, čeprav se je na čase pokazalo sonce in je bilo kar toplo. Na Kredarici ni bilo gneče – 3je pohodniki, a noben ne bo šel proti vrhu. Ena malo daljša pavza, tudi veter se okrepi. Kmalu zagledava Polono. Malo debate, treba nujno nazdravit in počasi se s Francijem odpraviva v dolino. Krpljev za dol ne bova uporabila, sva pa imele dereze na sebi. No kar hitro sva ugotovila, da to ne bo šlo, saj se je udiralo do kolen! Katastrofa! Plus tega v Kalvariji divja kar konkreten veter. Dereze dava dol in se po mehkem snegu spustiva do Prgarice – vmes tudi malo po riti, da šparava kolena. Od Prgarice dol se še vedno udira, dokler ne prideva do Polja… Od tam naprej pa potem lepo dol po lepo zgaženi potki do avtomobila. Ko sva se spuščala, se je kar nekaj turnih smučarjev vzpenjalo proti Kredarici.

 

Skratka, en super dan končan! S krplji sva prihranila ponoči kar nekaj energije, čeprav se je še vedno udiralo. Ogromno snega je napihalo iz vrhov po dolini Krme. Višje je zato potem spihan sneg in se ponekod še vidi stara špura. Pot na Triglav je sedaj zaradi napihane špice malo bolj zahtevna, ampak je sneg dober… Zato tudi nisva imela nekaj problemov – razen zaradi vetra! Napoved za naslednje dni pa je: SNEG! Zato bo verjetno potrebno spet delati gaz, ko se razmere umirijo.

 

Galerija:

 
Failed to get data. Error:
Quota exceeded for quota metric 'All requests' and limit 'All requests per day' of service 'photoslibrary.googleapis.com' for consumer 'project_number:762767484204'.

Pot: