“Kill problems before it kills you. Live life before life leaves you.” – The Joker

Slabo vreme se bliža, zato je potrebno izkoristit še ta dan. Plan je bil neki na easy, ravno toliko da se malo raztegnem. Potem pa me včeraj zvečer kliče Janez, če bi šel na Vrtačo. Uff! Spet visokogorje. Spet je treba glavo malo odklopiti in jo pomiriti. No pa grem! Če bo šlo, bo šlo… V nasprotnem primeru pač obrnem, tako kot prejšnji teden na eni turi k me je v poden zbil. Zraven se nama pridruži še Neja, tako da ekipa je super in lepo jo je spet videt v živo po parih letih.

Ob štirih se pripeljemo na Ljubelj. Težje stvari dam Janezu za nosit, kakšno lažjo pa bom jaz nesel in tako videl situacijo s ključnico. Pripravimo se in gasa. Noč je jasna in brez vetra. Lepo nadaljujemo proti koči na Zelenici (1536 m). Vedno je zanimivo in po drugi strani čudno hodit v kopnem, glede na to da sem bil letos vsaj 10x s smučmi tukaj. No pri koči naredimo kratko pavzo, da se baterija nafila. Globok vdih in gremo naprej. Pot od koče vodi v desno in potem proti Stolu in Vrtači, kjer je kar nekaj časa hoja več ali manj gor/dol, čisto preprosto. Pri razcepu zavijemo desno proti Vrtači (naprej Stol). Klanec se začne. Ventilčke odpret, da lahko lepo nadaljujem. Tempo lepo zložen. Pridobivamo metre in se počasi približujemo vrhu. Nebo se že lepo barva in to pomeni, da bo vzhod zelo kmalu. Zadnji del poti je malo bolj zahteven, zato je treba malo več previdnosti. En, dva, tri in smo na vrhu. Vauuu! Vrtača – 2181 m.

Foto 1: Prav fajna ekipca na Vrtači

Vetrič malo pihlja, temperatura je kar nizka… Ampak… Briga nas! Cel užitek je opazovati sončni vzhod. Pomirjujoče ko… Treba je znati uživati v teh malenkostih. Premalo te stvari cenimo. Skratka na vrhu se zadržimo kakšno uro, saj sonce lepo prižiga. Samo mraz zaradi vetriča je pa res! Ampak… Je tolk lepo gor, da se splača malo potrpeti. Po lepem uživanju na vrhu pa je čas za odhod v dolino. Spust v dolino mi zadnje časa traja dalj kot vzpon. Uhka bi rekel stare kosti… Ampak je skrivnost drugje. No sonce nas lepo greje na poti navzdol, zato se je hitro treba slečit. Ob poti navzdol srečavamo pohodnike, kar pomeni da bo Vrtača lepo zasedena danes. Sestop lepo do koče, kjer se ustavimo na pijači. Spet paše malo počit, ajga! Oblaki lepo drvijo iz Avstrijske strani, kar je tudi napovedano. No zato je čas za odhod in sledi še tistih 500 m spusta in prisopihamo do avta. Spet ena ful lepa tura končana!

 

Hvala Janezu za povabilo in nošenje mojega bremena v ruzaku. No Neji pa za super družbo in da ji ni bilo problema mene na vsake par minut čakat zaradi tempa (ups). Prijetna tura s fajnimi debatami. Kondicija lepo počasi, počasi prihaja nazaj. Še par stvari je za rešit, potem pa upam na normalne vzpone.

 

Galerija: